Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19

Infografika - pred vstopom v cerkev
Infografika - pred zakaramentom sv. spovedi

Slovenski škofje ordinariji smo na 119. redni seji Slovenske škofovske konference(SŠK), ki je potekala 1. junija 2020 v Ljubljani, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za dodatno sproščanje preventivnih ukrepov pri javnem bogoslužju v cerkvah. Nova navodila veljajo od torka, 2. junija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19,[1]ki so bila v veljavi od 4. maja 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava(kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores(čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določamo naslednje:

1. Sveta maša

1. Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
   1. Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. 
   2. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). V primeru, da to ni mogoče, mora nositi zaščitno masko. Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask; zanje veljajo enaka navodila kot v šolah.
   3. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
   4. Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.
   5. Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite.
   6. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
   7. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Priporoča se, da ima delivec obhajila pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
   8. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
   9. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme javno maševati. 

2. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Priporoča se, da tisti, ki pobira darove vernikov, nosi masko.

3. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti. 

4. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje oziroma uporabo maske ter razkuževanjem rok.

5. Duhovniki naj prenehajo prenašati svete maše po spletu. V veljavi ostanejo prenosi svetih maš po televiziji in radiu, ki so namenjeni starejšim in bolnim. 

2. Zakrament svete spovedi

6. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oziroma izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra.

7. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

3. Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

8. Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred krstom in po njem si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.

9. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oziroma kot določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila. 

10. Obhajanje zakramenta svete birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birmanci morajo imeti vsaj tri neposredna srečanja s katehetom, opraviti devetdnevnico in srečanje z birmovalcem. Birme so lahko tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oziroma alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.

11. Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. 

12. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik, ki obišče bolnika na domu, naj nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni. 

4. Pogrebi

13. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

5. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti

14. Verouk se začne izvajati vzporedno s poukom v osnovni šoli. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila, kot veljajo v šolah. 

15. Poletnioratoriji in počitniško druženje oziroma delavnice lahko v dogovoru s krajevnim ordinarijem potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. 

16. Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil, kot veljajo za sveto mašo. 

6. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

17. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje,Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

7. Katoliške karitativne ustanove

18. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

8. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

19. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.

20. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. 

21. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

22. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oziroma odgovorna oseba posebej.

9. Splošna priporočila

23. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije. 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje