Mladi se bodo zbrali že na 46. Evropskem srečanju mladih, ki ga Taizéjska skupnost pripravlja ob koncu leta. Zadnja srečanja so potekala v Vroclavu, Turinu in Rostocku. 

Taizéjski bratje pripadajo mednarodni samostanski skupnosti, ki jo je sredi 40-ih let v Franciji ustanovil brat Roger iz Švice. S tem je dal življenju, kjer bi med ljudmi vladala sprava, konkretno obliko. Mnogo let kasneje, en mesec potem ko je naša skupnost dobila novega priorja, se glavni namen ni spremenilo. V Sporočilu za leto 2024 brat Matthew, novi prior skupnosti, govori o poslušanju, o skupni hoji in prizadevanjih, da se skupaj z drugimi soočimo s sodobnimi globalnimi vprašanji.

To srečanje ne bi bilo mogoče brez velike pomoči lokalnih Cerkva, Slovenske škofovske konference, ki nas je povabila, Nadškofije Ljubljana, Evangeličanske Cerkve, Srbske pravoslavne Cerkve, Makedonske pravoslavne Cerkve, drugih manjših skupnosti, Mesta Ljubljane in različnih civilnih organizacij. Čutimo njihovo podporo in se zavedamo, da jim enkratnost srečanja predstavlja poseben izziv. 

O čem razmišljamo in kaj prosimo? Najprej prosimo za vaše zaupanje in odprtost do teh, ki prihajajo na Evropsko srečanje mladih. Novinarje prosimo, da pomagajo širiti naš glas. Pri tem smo vam vedno na razpolago za dodatne informacije. Obetamo si, da bomo z Mestom in civilnimi organizacijami nadaljevali skupno prizadevanje, da sprejmemo udeležence. Vse, ki zmorejo, prosimo, da odprejo vrata svojih domov, saj še vedno potrebujemo nastanitev za 1.800 ljudi. Več o tem bo kasneje spregovorila Elena.   

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine

Sodelovanje Slovenije s Taizéjem ima že dolgo zgodovino. Mladi Slovenci že od 60-ih let obiskujejo Taizé. Leta 1981 je brat Roger obiskal Slovenijo v Stični, iz česar se je rodil festival Stična mladih. Leta 1987 je v Ljubljani potekalo regionalno taizéjsko srečanje mladih, ki je bilo prvo tovrstno srečanje na področju nekdanjih komunističnih držav. 

Na tisoče mladih Slovencev je v Taizéju doživelo močno duhovno izkušnjo in na Evropskih srečanjih mladih pa tudi gostoljubnost domačinov. Prepričan sem, da je ta izkušnja preko mladih imela nesluten vpliv na razvoj slovenske družbe. Želja, da bi tudi v Sloveniji gostili srečanje je naraščala, vendar razmere, in pa predvsem velikost srečanja, izpolnitve niso dopuščale. Hvaležni smo, da se je v letošnjem letu ta želja lahko uresničila.  

Eden izmed vidikov srečanja, ki bi ga še posebej izpostavili, je sodelovanje mnogih krščanskih skupnostih, ki jih je omenil že br. Andras. Taizéjska skupnost je po sami naravi ekumenska, saj prihajajo njeni člani iz različnih krščanskih ozadij. Zato si že ves čas svojega delovanja prizadevajo, da bi živeli in tudi širili edinost. Njihov obisk in bivanje v Sloveniji je lahko znamenje za naše Cerkve in našo družbo, kako lahko v različnosti sobivamo in sodelujemo drug z drugim. 

Elena Martín, mednarodna prostovoljka 

Sem ena od mednarodnih prostovoljcev, ki smo v rednem stiku s sodelujočimi župnijami. Pri pripravah jih sodeluje skoraj 50 in skupno več kot 300 prostovoljcev. Naloga nas, prostovoljcev, je usmerjati župnijske ekipe pri pripravah. Te ekipe iščejo namestitve za 5000 romarjev, ki prihajajo, pripravljajo jutranje molitve in pogovorne skupine, ki jim sledijo. 

Po nekajmesečnem sodelovanju s Slovenci lahko rečem, da so zelo gostoljubni in angažirani ljudje. Mnogi pojejo v zborih, so aktivni pri skavtih, prostovoljnih gasilcih, v športu, pri študiju … V tem so navdihujoči in počutim se blagoslovljeno, da jih lahko spoznavam v njihovih življenjih in veri. 

Še vedno pa iščemo gostitelje za 1800 udeležencev, ki prihajajo konec meseca. Glede na svoje izkušnje s Slovenci bi rekla, da se mlade goste bojijo sprejeti, ker mislijo, da jim ne bodo zmogli izkazati zadosti širokosrčnega gostoljubja. Razumem ta strah, a hkrati želim poudariti, kako malo je v resnici potrebno, da lahko sprejmejo udeležence. Potrebujejo le topel prostor, ni važno, ali dobijo posteljo, kavč ali prostor na tleh. Prinesli bodo svoje podloge in spalne vreče, ker takšne preproste pogoje pričakujejo. Dva kvadratna metra na udeleženca zadostujeta. Od obrokov potrebujejo le štiri preproste zajtrke in kosilo na zadnji dan. 

Gostitelj lahko postane vsak, ne glede na svoje versko ozadje. Prav to je eden ključnih poudarkov srečanja. Vzpostaviti mero bližine in domačnosti, ki bo naše skupnosti delala prijetnejše in jih napolnjevala z veseljem. Zato spodbujam vse, ki sami ne zmorejo gostiti, da o srečanju povejo prijateljem, sosedom, sorodnikom in sodelavcem. Naj spodbuda doseže čim širši krog. 

Klara Marija Keršič, domača prostovoljka 

Živimo v svetu, v katerem se veliko govori o prijateljstvu med narodi, po drugi strani pa je le-to vedno bolj na preizkušnji. Srečanje, kot je to, sobivanje postavi v zelo konkreten kontekst. Preprosto moraš biti skupaj. Ob tem se hitro pokažejo razlike poleg vrednot že to, da ob drugih urah jemo obroke. Vendar pa ti ljudje, s katerimi si se srečal, ostanejo v spominu. Ob stiskah, kakršnim smo priča danes, z njimi ostajaš bolj povezan in jim hitreje priskočiš na pomoč. Zato je srečanje tudi naložba v prihodnost. 

Srečanje je tudi priložnost, da z udeleženci delimo našo realnost. To bo še posebej mogoče v okviru delavnic, ki bodo potekale 29. in 30. decembra. Nagovarjale bodo teme duhovnosti, aktualne družbene problematike ter umetnost in kulturo. Med drugim pripravljamo delavnice o zborovskem petju, čebelarstvu in tradiciji folklore. Med slovenskimi izvajalci delavnic bo tudi misijonarka s. Andreja Godnič, okroglo mizo, ki bo nagovarjala k prevzemanju odgovornosti v družbi, bosta sooblikovala Borut Pahor in Lojze Peterle. Prav tako organiziramo delavnice v sodelovanju s pravoslavno cerkvijo in islamsko skupnostjo. 

Na silvestrovo bo na župnijah gostiteljicah potekala molitev za mir. Ta se zaključi tik pred polnočjo, po odštevanju zadnjih sekund novega leta sledijo voščila v raznih jezikih. Na festivalu narodov, se ti predstavijo s pesmijo, plesom, hrano … Nanj so povabljeni tudi gostitelji, tako se med sabo poveže tudi lokalna skupnost. Zjutraj se mladi udeležijo bogoslužja, sledi kosilo pri gostiteljih. Mladi se razveselijo domačega obroka, kosilo je priložnost za pogovor in spoznavanja, in na koncu se opazi, kako tujec, ki je prišel v tvoj dom, odide kot prijatelj. Tako gostitelji kot udeleženci pogosto to opisujejo kot najlepši del srečanja.