Katoliški inštitut (KI) med letoma 2021 in 2027 izvaja projekt digitalizacije izbranega segmenta gradiva, ki ga hrani arhiv Studia slovenica (SSL).
Projekt finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izbor dokumentov za digitalizacijo zajema tiste enote, ki so potencialno najbolj zanimive za znanstvenoraziskovalno delo ter posledično podvržene fizični obrabi. V letošnjem letu (2024) sodelavci objavljamo gradivo, ki je povezano s slovenskim begunskim šolstvom v Avstriji po drugi svetovni vojni. Dokumenti iz prve roke predstavljajo delovanje slovenskih begunskih osnovnih šol, ki so jih begunci organizirali s pomočjo zavezniških sil takoj po prihodu na Vetrinjsko polje. Zajemajo obdobje treh let (do 1948) in osvetljujejo delo učiteljev in življenje otrok ter odraslih v begunskih taboriščih. Dokumenti vsaj posredno razodevajo tudi stanje duha v taboriščih, saj je zavezniška uprava begunce večkrat selila iz enega taborišča v drugega, z njimi pa se je selila tudi šola. Objavljeni dokumenti so raznovrstni: zapisniki sej učiteljskega zbora šole v Vetrinju, Št. Vidu na Glini, Kellerbergu in Špitalu, šolska kronika itd. Gradivo osvetljuje tudi izvenšolske dejavnosti, razne prireditve, izlete in versko življenje v taborišču. Objavljene bodo tudi številke revij Begunček (revija je izhajala od septembra 1945 do februarja 1946 v Št. Vidu na Glini, nato Kellerbergu) in Begunska mladina (izhajala od septembra 1945 do decembra 1948, najprej v Peggetzu, nato v Špitalu). Glede na to, da gradivo za to obdobje v javnih arhivih na splošno ni celovito ohranjeno, objava virov v okviru projekta digitalizacije arhiva SSL prinaša nov in natančen vpogled v slovensko begunsko osnovno šolstvo po drugi svetovni vojni.
Nekaj primerov objavljenih dokumentov o koroškem begunskem šolstvu:
Angela Gospodarič, Kronika Slovenske begunske ljudske šole na Koroškem. Kronika Slovenske begunske ljudske šole Vetrinj, Št. Vid na Glini, Kellerberg in Spittal obsega obdobje od prihoda slovenskih beguncev v Vetrinj maja 1945 do konca šolskega leta 1945/46 v juliju 1946. Avtorica v kroniki oriše tudi zgodovinske okoliščine množičnega slovenskega begunstva na Koroško, kamor je po tedanjih podatkih 12. in 13. maja 1945 pribežalo 6000 Slovencev. Nekatere (tudi mnoge duhovnike in bogoslovce) so v Borovljah prestregli partizani in za njimi se je izgubila sled.Zapisi, ki jih je najverjetneje beležila šolska upraviteljica Angela Gospodarič, opisujejo organiziranost slovenskega begunskega šolstva in druge izobraževalne dejavnosti v taborišču za otroke in odrasle.
Poročila o delovanju šole v Št. Vidu (1945) in Spittalu. Poročila štirih učiteljev nudijo vpogled v šolske razmere med slovenskimi izseljenci v begunskem taboriščem Št. Vid na Glini poleti 1945, kamor se je del slovenskih beguncev preselil iz vetrinjskega taborišča. Poročila opisujejo zahtevne učne razmere ob pomanjkanju šolskih prostorov.Zanimivo je tudi tipkano poročilo šolskega nadzornika o delovanju Slovenske begunske ljudske šole v Spittalu za prvo polletje šolskega leta 1947/48. V poročilu z dne 29. februarja 1948 je navedeno, da je imela tamkajšnja šola 17 oddelkov z 206 otroki, za katere je skrbelo 20 učiteljev in 4 veroučitelji. Pouk so izvajali v okviru učnega načrta, ki je v domovini veljal do leta 1945.
Okrožnice slovenske begunske ljudske šole Peggez-Lienz, 1944/45. Okrožnice uprave Slovenske begunske ljudske šole Peggez-Lienz osvetljujejo okoliščine, v katerih so učenci zaključili šolsko leto 1944/45, saj je konec druge svetovne vojne preprečil zaključek šolskega leta v domovini. Zbirka vsebuje šest oštevilčenih okrožnic iz avgusta 1945 in eno iz meseca julija istega leta. Nekaj primerov vsebine okrožnic: sklic razrednikov od 1. do 5. razreda na sestanek za zbiranje predlogov o določitvi učne snovi za potrebe priprave beril in učbenikov za prihajajoče šolsko leto; poziv posameznim šolskim oddelkom (vrtec, pripravljalni razred, osnovna in višja ljudska šola) za ureditev zobozdravstvenih kartotek; naloga učiteljem, naj s šolskim načelnikom pripravijo izbor ljudskih in cerkvenih pesmi za poučevanje pri pouku.
Zapisniki sej učiteljskega zbora Slovenske begunske ljudske šole Št. Vid na Glini, Kellerberg, 1945-1948.Zapisniki sej prinašajo podatke o delovanju osnovne šole in vrtca, tako šolskih kot izven šolskih dejavnostih, učnih metodah, osvetljujejo objektivne okoliščine, v katerih je šola delovala in življenje otrok v begunskem taborišču.Učiteljski zbor je moral pripraviti razdelitev šoloobveznih otrok v oddelke, določiti razrednike, določiti šolske potrebščine in sestaviti urnik ter učni načrt. Zbor je razpravljal tudi o zidarskih delih za slovensko šolo, nabavi oziroma izposoji pohištva ipd. Zvezek vsebuje tudi popis šolskega inventarja, urnik in seznam slovenskih otrok, ki so odšli v Argentino.
Vabljeni k ogledu vsebin na spletni strani SSL: https://www.katoliski-institut.si/studia-slovenica/2024
Nik Trontelj
