13. marca praznujemo obletnico izvolitve papeža Frančiška.

Katoliška cerkev v Sloveniji se z veseljem in hvaležnostjo spominja izvolitve kard. Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola Petra. Slovenski škofje, duhovniki, redovnice in redovniki ter verniki ob tej priložnosti svetemu očetu želijo obilo Božjega blagoslova pri odgovornem poslanstvu.

Življenjepis papeža Frančiška

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, 2001 pa kardinal. 13. marca 2013 je bil izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec. Izbral si je ime Frančišek. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit. Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo.

Rodil se je v Buenos Airesu staršem italijanskega rodu. Študij kemije je končal z diplomo. V Villa Devotu je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. 1964–1965 je poučeval književnost in psihologijo, 1967–1970 pa je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov; to službo je opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, posvečenje v tamkajšnji stolnici pa je prejel 27. junija 1992. Za nadškofa pomočnika iste nadškofije je bil imenovan 3. junija 1997. Ob smrti kardinala Antonija Quarracina je 28. februarja 1998 postal krajevni nadškof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda, ki so prebivali v Argentini in niso imeli stika s svojim škofom.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih 2005–2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in nasprotoval evtanaziji. 

Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.

Kardinali so kardinala Jorgeja Maria Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

8. decembra 2015 je razglasil izredno jubilejno leto usmiljenja, ki ga je z zapiranjem svetoletnih vrat bazilike sv. Petra slovesno sklenil 20. novembra 2016, na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva.

Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo, ter z dvema motuproprijema omogočil poenostavljen postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze.

12. februarja 2016 se je kot prvi rimski škof po razkolu iz leta 1054 srečal s patriarhom Kirilom I. na letališču v Havani na Kubi.

31. oktobra in 1. novembra 2016 je sveti oče Frančišek opravil apostolsko potovanje na Švedsko. Povod obiska je bila skupna luteransko-katoliška spominska slovesnost ob 500. obletnici reformacije.

V soboto, 13. maja 2017, je papež Frančišek na trgu pred fatimsko baziliko ob praznovanju stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi daroval slovesno sveto mašo, med katero je za svetnika razglasil Frančiška in Jacinto Marto, preprosta otroka, ki se jima je 13. maja 1917 prikazala Božja Mati.

28. oktobra 2017 je sveti oče v Rimu nagovoril več kot 350 udeležencev srečanja Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod geslom (Re)thinking Europe.

1. marca 2018 se je papež Frančišek v okviru obiska ad limina apostolorum srečal s slovenskimi škofi. Škofje so se pridružili papežu Frančišku pri jutranji sveti maši v kapeli doma sv. Marte, nato pa jih je sprejel v zasebno avdienco. Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore se je v imenu škofov zahvalil za podporo, ki jo papež Frančišek izkazuje slovenskim katoličanom in Cerkvi v Sloveniji. Obenem je papeža seznanil z najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se škofje soočajo pri svojem delu: s sekularizacijo, nerešenimi vprašanji med Cerkvijo in državo, pomanjkanjem duhovnih poklicev, izzivom dela z mladimi v luči prihodnje sinode škofov ter podporo družinam in krščanskim zakoncem. Škofje so papežu predstavili delo Cerkve na karitativnem področju ter na področju vzgoje in izobraževanja. Posebej so izpostavili prizadevanja Cerkve za pravico staršev, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojo vero in prepričanjem.

Papež Frančišek je 30. maja 2018 sprejel predsednika RS Boruta Pahorja, ki se je udeležil dobrodelnega dogodka v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke. Sveti oče je izrazil hvaležnost Monaku, ki je Opeki na Madagaskarju pomagal zgraditi trideset šol, in Sloveniji, ki je glede na število prebivalcev najpomembnejša podpornica misijonarjevega humanitarnega dela.

Od 21. do 26. avgusta 2018 je v Dublinu na Irskem potekalo deveto svetovno srečanje družin pod geslom Evangelij družine: veselje za svet. Slovesno sklepno sveto mašo je 26. avgusta v parku Phoenix v Dublinu daroval papež Frančišek.

Od 3. do 28. oktobra 2018 je v Vatikanu potekalo petnajsto redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Izbrana tema je izraz pastoralne skrbi Cerkve za mlade in nadaljuje smernice zadnjega predsinodalnega zasedanja in posinodalne apostolske spodbude Amoris laetitia. 

Papež Frančišek je od 23. do 28. januarja obiskal Panamo, kjer se je udeležil 34. svetovnega dneva mladih.

Od 6. do 27. oktobra 2019 je papež Frančišek vodil posebno zasedanje škofovske sinode o Panamazoniji na temo Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo.

27. marca 2020 je papež Frančišek zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija covida-19, katoličane po vsem svetu povabil, naj se mu pridružijo pri adoraciji pred Najsvetejšim zakramentom. Papež je vodil bogoslužje Božje Besede in adoracijo Najsvetejšega ter nato podelil blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu, z možnostjo prejema popolnega odpustka. Papež Frančišek je med molitvijo na praznem Trgu sv. Petra po prebranem evangeliju o viharju na morju iz Markovega evangelija razmišljal o viharju sedanjega časa in o tem, kako nas Gospod sredi našega viharja vabi, naj prebudimo in poživimo solidarnost ter upanje.^[1]

Papež Frančišek je 3. oktobra 2020 podpisal okrožnico Fratelli tutti o bratstvu in družbenem prijateljstvu, ki sta poti za graditev boljšega sveta, bolj pravičnega in mirnega, s prizadevanjem vseh ljudi in institucij. V njej je ponovno odločno izrečen »ne« vojni in globalizaciji brezbrižnosti.[2]

Z apostolskim pismom Patris corde, ki je izšlo na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2020, se je sveti oče Frančišek spomnil 150. obletnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, zato je do 8. decembra 2021 potekalo posebno leto sv. Jožefa.[3]

Ob peti obletnici objave apostolske spodbude Amoris Laetitia – o lepoti in veselju družinske ljubezni je papež Frančišek 19. marca 2021 začel leto družine Amoris Laetitia, ki ga je sklenil 26. junija 2022 na 10. svetovnem srečanju družin v Rimu.[4]

Sveti oče Frančišek je sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanostiter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[5] Med letoma 2021 in 2023 poteka škofovska sinoda z geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki jo je sveti oče Frančišek razglasil 24. aprila 2021. Posebnost zadnje sinode je njen začetek na škofijski oziroma lokalni ravni, ki vključuje sodelovanje Božjega ljudstva. Slovesno odprtje je potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oziroma škofiji. Oktober 2023 je bil temeljni mejnik obhajanja 16. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode, sledi obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve.

Papež Frančišek je 19. marca 2022 podpisal apostolsko konstitucijo o rimski kuriji in njenem služenju Cerkvi in svetu z naslovom Praedicate evangelium. Ob invaziji Ukrajine s strani Ruske federacije je sveti oče pozval vse škofe sveta, da 25. marca 2022 skupaj z njim opravijo dejanje posvetitve Rusije in Ukrajine Marijinemu brezmadežnemu srcu.

V letu 2023 je papež Frančišek objavil apostolski konstituciji Laudate Deum (4. oktober 2023) in In Ecclesiarum Communione (6. januar 2023), apostolsko spodbudo C'est la confiance (15. oktober 2023) ter apostolsko pismo Sublimitas et miseria hominis (19. junij 2023).

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na osmih konzistorijih imenoval 131 novih kardinalov: 98 volivcev v konklavu in 33 brez volilne pravice. Kardinalski zbor šteje 241 kardinalov, od katerih je 136 volivcev v primeru konklava. V kardinalskem zboru so kardinali iz 91 različnih držav, 70 držav ima vsaj enega kardinala z volilno pravico. 57 jih prihaja iz redovnih skupnosti.[6]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 80 apostolskih potovanj: 36 po Italiji in 44 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020), izdal sedem apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020; Laudate Deum, 2023; C'est la confiance, 2023) in 48 motuproprijev.