Cerkev je največji denacionalizacijski upravičenec, koliko premoženja je do sedaj dobila vrnjenega (koliko je ocenjena vrednost, koliko od vrnjenega je v naravi in kolikšen delež po vaši oceni to znaša glede na vse denacionalizacijske zahtevke)?
Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ni podatka, da je Katoliška Cerkev kot pravna oseba največji denacionalizacijski upravičenec, ne moremo komentirati saj nimamo vpogleda v celoten postopek denacionalizacije v Sloveniji. Omenjene podatke lahko dobite pri pristojnih vladnih službah. Znotraj katoliške Cerkve so številne podrejene pravne osebe, na primer, škofije, župnije, samostani in druge, ki so imele premoženje in jih je v prejšnjem sistemu država v veliki meri razlastila. Po zakonu o denacionalizaciji je država popravila krivice s tem, da je vrnila premoženje. Ob tem poudarjamo, da na SŠK ne razpolagamo z enotnimi podatki, kaj in koliko premoženja je država vrnila posameznim pravnim osebam Katoliške Cerkve. Predlagamo, da se s tem v zvezi obrnete na posamezne škofije oz. župnije.
Po podatkih MNZ je rešenih 99 odstotkov vlog v denacionalizacijskem procesu, a so ostali še najtežji primeri, ocenjeni na slabih 90 milijonov evrov. Med njimi so Pokljuški gozdovi, Križanke, ... katere večje primere bi še omenili in kje se zatika?
S podatki o poteku denacionalizacije razpolagajo pristojne vladne službe. Kateri denacionalizirani zahtevki še niso rešeni na SŠK nimamo informacij.
Kako gledate na potek postopka, ki bi moral biti končan že leta 2005 in kdaj pričakujete njegovo dokončanje?
Na SŠK menimo, da je odločitev vlade, da vrne krivično odvzeto premoženje pravilno in v skladu z načelom pravičnosti. Omenjeni postopek vračanja premoženja bi lahko potekal bistveno hitreje, a so zaradi političnih in ideoloških razlogov omenjeni postopki potekali počasneje. Zamujanje z vračilom premoženja se je za država izkazalo kot neprimerno, saj je morala upravičencem plačevati odškodnino za nezmožnost upravljanja s tem premoženjem.
Dr. Tadej Strehovec
Slovenska škofovska konferenca