„Marija Pomagaj je v našem vernem ljudstvu na izrazit način nadaljevala poslanstvo, ki ga je imela v občestvu prve Cerkve. Kakor so se učenci zbirali okoli Marije in molili v pričakovanju Svetega Duha, tako se naši ljudje zbirajo okoli nje v molitvi in v pričakovanju Božjih obiskanj s katerimi je Bog blagoslavljal naše ljudstvo,“ je v nagovoru na predvečer praznika Marije Pomagaj na Brezjah dejal provincial frančiškanov p. Stane Zore. Na že 38. večer slovenskih krščanskih izročil, ki je bil povezan tudi s srečanjem poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče je p. Zore še dejal, da so tisti, ki so zapustili domovino kljub temu ostali povezani z Marijo Pomagaj.

Po besedah p. Zoreta so se okrog Marije Pomagaj zgrinjali tisti naši bratje in sestre, ki so jih različni vzroki pregnali v tujino. „Tam je bilo vse drugače, vse tuje, še kruh je dišal drugače, kakor tisti iz domače peči. Marija Pomagaj pa je ostala ista. Ko so se po cerkvah in po domovih na vseh celinah zazirali v njeno podobo so razdalje izginile, z njimi je bila Mati in ob materi niso več tujci, bili so doma, bili so ljubljeni in sprejeti. Pomagala jim je ohranjati narodne in krščanske korenine.“

V nagovoru pred več kot 1600 romarji in dvajsetimi duhovniki se je p. Zore ustavil tudi pri evangeljskem odlomku o Jezusovem čudežu v Kani Galilejski. Dejal je, da tako kot so se tam ozirali v Marijo, jo tudi danes srečujemo kot mater, ki skrbi za svoje. „Prva drža s katero nas nagovarja v našem vsakdanjem življenju je pozornost. Marija je bila na svatbi vendar ne dovoli, da jo dogajanje potegne vase ampak ostaja pozorna na vse, kar se dogaja in zato opazi, da praznovanju grozi, da bo zmanjkalo vina. Njena čuječnost je zgled za nas kristjane in za vse ljudi.“

Dejal je, da živimo v času in svetu, ki nam ponuja veliko zabave. „Na najrazličnejše načine nas zabavna industrija in vsi tisti, ki stojijo za njo skušajo prepričati, da živimo v sanjskem svetu v katerem se vse blešči in je polno razkošja, v katerem reflektorska svetloba jemlje vid, poplava močnih zvokov pa ogluši, ne samo ušesa, ampak prevečkrat tudi misel. Za voditelje ljudskih množic so najboljši ljudje, ki ne vidijo, ki ne slišijo in ne mislijo.“

Zbrane romarje je p. Zore vprašal, kakšen odnos naj ima kristjan do teh pojavov. Ena od možnosti po njegovih besedah je beg, ki pa ne reši nič. „Marija ni bežala pred svetom. V svetu, v tem, kar je življenje sveta, je ohranjala potrebno čuječnost, da je pravočasno začutila, kar se dogaja. Zaznavati, kaj se dogaja v okolju in v katero smer se nagibajo ta dogajanja, je ena temeljnih potreb in nalog kristjana, ki odgovorno in zavestno živi v svojem okolju. Odprtost Svetemu Duhu in živeta ljubezen bosta kristjanu vedno pomagala, da bo začutil ljudi ob sebi, njihovo stisko in njihove strahove pa tudi njihovo radost in njihova upanja.“

Kot drugo držo je omenil Marijin pristop k reševanju stiske, ki jo je zaznala v Kani Galilejski ob pomanjkanju vina. Dejal je, da Marija do stiske ni brezbrižna, ne obrne se proč. „Vse prevečkrat smo danes priče takšnemu zadržanju ob problemih in vprašanjih, ki jih zaznavamo okoli sebe. Odgovornost preložimo na nekoga drugega in smo prepričani, da smo s tem obvarovali svoje dobro ime in dobro mnenje o sebi. Prav zaradi tega se na svetu tudi nič spremeni. Vedno je namreč odgovoren nekdo drug in zato vse ostaja isto.“

Ob sklepu nagovora je provincial frančiškanov še dejal, da lahko v Marijinem ravnanju kristjani odkrivamo svojo pot. „Pomembno je, da gremo s svojimi težavami, s svojimi vprašanji najprej k Njemu, ki je naš Odrešenik, in je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. On nas bo usmeril na pravo pot, nam pokazal pravilne rešitve, On nam bo dal tudi čisto konkretne naloge, ki jih moramo izpolniti mi. Ne bo podpiral našega brezdelja in našega prelaganja odgovornosti na druge.“

P. Zore je še poudaril, da je Marija kljub temu, da kdaj ni razumela Jezusovih beseda ostala zraven, ostala je Marija Pomagaj. „To naj bo izročilo, ki ga nocoj zajemamo iz Marijinega zgleda. Želimo ga najprej uresničevati v svojem življenju. Ob njej hočemo postajati vedno bolj dejavni kristjani, zavzeti za ta svet in za človeka v njem. V prihajanju k človeku in njegovim stiskam pa hočemo vedno in povsod s seboj nositi Jezusa in Njegovo naročilo: Zajemite in nesite. Pri Njem bomo zajemali ljubezen dobroto in usmiljenje, in to nosili ljudem, ki so lačni in žejni prav tega, ljubezni, dobrote in usmiljenja.“

Slovesni sveti maši je sledila procesija z Layerjevo milostno podobo Marije Pomagaj po vasi. Med procesijo so romarji peli litanije Matere Božje.

Več o večeru krščanskih izročil

Začetek večera krščanskih izročil sega v leto 1976, ko se je na mednarodnem evharističnem kongresu, ki je leta 1976 potekal v Filadélfiji v Združenih državah Amerike, zbralo sedemsto Slovencev. Največ jih je prišlo iz Amerike, udeležili pa so se ga tudi iz drugih dežel sveta, zamejstva in domovine.

V zavesti, da jih prav tako kot evharistija povezuje tudi Jezusova Mati, so sklenili, da bodo vsako leto 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila, v svojih domovih prižgali sveče. Preživeli bodo večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini, danes pa tudi vse, ki živijo po svetu. Že takrat so povabili Slovence v domovini in rojake slovenskega izročila po svetu, da se jim pridružijo. Slovenski duhovniki v tujini, ki so skrbeli za rojake, so pobudo z veseljem sprejeli in tako je Marija Pomagaj že naslednje leto povezala številne verne Slovence, ki so zapustili domovino in si ustvarili drugi dom na tujih tleh. Brezjanska Marija jih je spomnila na vse tisto, kar so v srcih prinesli od doma in skušali ohraniti za nadaljnje rodove.

Praznovanju večera krščanskih izročil so se s slovesnim bogoslužjem pridružili tudi na Brezjah. Na predvečer praznika so frančiškani, ki skrbijo za Marijino narodno božjepotno svetišče, povabili ljubljanskega nadškofa, da je daroval mašo in vodil procesijo z milostno podobo Marije Pomagaj po vasi. Pozneje so slovesnost izmenično vodili drugi slovenski škofje. Po osamosvojitvi so na Brezje začeli prihajati tudi rojaki, ki so se v tistih dneh mudili v domovini. Prišli so pozdravit svojo mater – Marijo Pomagaj z Brezij. Na velik pomen večera krščanskih izročil za rojake na tujem kaže tudi spominska plošča z napisom, ki so jo izseljenci v letu 1995 prinesli na Brezje. Na njej piše:

"Mi, ki živimo daleč v tujini,
k Tebi se vračamo polni želja;
mi, ki umrli smo daleč od doma,
v srcih nosili smo Tebe, Gospa,
prosi za ene in druge Boga.
Verni Slovenci z vsega sveta."

Da so z Brezjami povezani Slovenci doma in po svetu pa že več let poskrbi Radio Ognjišče, ki z neposrednim prenosom omogoči duhovno bližino vseh z Marijo Pomagaj.

Vir: Radio Ognjišče