»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangeljski odlomek (Lk 21,5-19) vsebuje prvi del Jezusovega govora o poslednjih časih, kot je zapisal sv. Luka. Jezus ga je izrekel medtem, ko je bil pred jeruzalemskim templjem in je izhajal iz izrazov občudovanja ljudstva glede lepote svetišča in njegove okrasitve (prim. v. 5). S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor med nedeljsko opoldansko molitvijo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.
Tedaj je Jezus rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen« (v. 6). Lahko si predstavljamo učinek teh besed na Jezusove učence! Toda On ne želi žaliti templja, ampak njim in tudi nam danes dati razumeti, da človeške zgradbe, četudi najbolj svete, minejo in zato ne smemo vanje polagati našo gotovost. Za koliko domnevnih gotovosti v našem življenju smo mislili, da so dokončne, a so se potem pokazale kot minljive! Po drugi strani pa, koliko problemov se nam je zdelo, da nimajo izhoda, a smo jih le prerasli!
Jezus ve, da je vedno kdo, ki izkorišča človekovo potrebo po gotovosti. Zato je rekel: »Glejte, da se ne pustite zapeljati« (v. 8) in nas je opozoril pred lažnimi mesiji, tudi danes so, ki se bodo prav gotovo pojavili (v. 9). In doda, naj se ne pustimo prestrašiti in zmesti ob vojnah, revolucijah in naravnih nesrečah, saj tudi to je del resničnosti tega sveta (prim. vv. 10-11). Zgodovina Cerkve je polna primerov oseb, ki so z vedrino pretrpeli strašne muke in trpljenje, saj so se zavedali, da smo trdno v Božjih rokah. On je zvest in skrben Oče, ki nikoli ne zapusti svojih otrok. Bog nas nikoli ne zapusti, nikoli ne zapusti. To gotovost nosimo v srcu.
Ostati trdni v Gospodu, hoditi v upanju, delati za izgradnjo boljšega sveta, navkljub težavam in žalostnim dogodkom, ki zaznamujejo tako osebno kot družbeno upanje, je to, kar resnično velja, in to je krščanska skupnost poklicana početi, da bi šla naproti »Gospodovemu dnevu.« Ravno v to perspektivo želimo postaviti prizadevanje, ki izhaja iz teh mesecev, ko smo z vero živeli izredni jubilej Usmiljenja, ki se bo danes zaključil po škofijah po vsem svetu z zaprtjem svetih vrat po stolnicah. Sveto leto nas je po eni strani spodbudilo, da smo imeli pogled usmerjen na izpolnitev Božjega kraljestva in po drugi strani, da gradimo prihodnost tu na zemlji tako, da evangeliziramo sedanjost in tako pripravimo čas zveličanja za vse.
Jezus nas v evangeliju opominja, naj imamo v razumu in v srcu trdno zasidrano gotovost, da je Bog tisti, ki vodi našo zgodovino in ki pozna poslednji cilj stvari in dogodkov. Pod Gospodovim usmiljenim pogledom se odvija zgodovina s svojim negotovim tokom ter s svojim prepletanjem dobrega in zla. Toda vse to, kar se zgodi, je ohranjeno v Njem. Naše življenje se ne more izgubiti, saj je v njegovih rokah. Prosimo Devico Marijo, da nam pomaga skozi vesele in žalostne dogodke tega sveta ohraniti trdno upanje po večnosti in Božjem kraljestvu. Prosimo Devico Marijo, da bomo z vso globino razumeli, da Bog nikoli ne zapusti svojih otrok.
