Papež Frančišek je danes sprejel v avdienco udeležence mednarodnega kongresa o okrožnici Benedikta XVI. Bog je ljubezen. Dogodek je pod naslovom Ljubezen nikoli ne mine. Perspektive deset let po okrožnici Deus caritas est organiziral Papeški svet Cor Unum.
Zgodovina Cerkve je zgodovina ljubezni
Kot je dejal Frančišek v govoru, prva okrožnica papeža Benedikta XVI. obravnava temo, ob kateri lahko podoživimo vso zgodovino Cerkve, ki je »zgodovina ljubezni«. »Je zgodovina od Boga prejete ljubezni, ki jo je treba ponesti v svet: ta prejeta in dana ljubezen je temelj zgodovine Cerkve in zgodovine vsakega med nami. Dejanje ljubezni namreč ni samo dajanje miloščine, da bi si umili vest; vključuje pozorno ljubezen do drugega,« je zatrdil papež in poudaril, da je ljubezen središče življenja Cerkve. Tako za posameznega vernika kot za vso krščansko skupnost velja Jezusova beseda, da je ljubezen prva in največja med zapovedmi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo … Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mr 12,30-31).
Tesna povezanost med Božjo ljubeznijo in usmiljenjem
Jubilejno leto je torej tudi priložnost, da se vrnemo k temu »utripajočemu srcu našega življenja in našega pričevanja, v središče oznanila vere«, pri čemer je papež izpostavil besede evangelista Janeza, ki jih je Benedikt XVI. tudi izbral za naslov svoje okrožnice, »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8.16). Bog nima samo neke želje ali zmožnosti ljubezni, Bog »je« ljubezen – ljubezen je njegovo bistvo, njegova narava, je pojasnjeval Frančišek. Je eden, a ni samotarski. Ne more biti sam, ne more se zapreti vase, ker je občestvo, je ljubezen in ljubezen se po svoji naravi posreduje, se širi. Bog tako k svojemu življenju ljubezni pridružuje človeka. In četudi se človek od njega oddalji, Bog ne ostane oddaljen, ampak mu gre naproti. To, da nam prihaja naproti, kar ima svoj vrh v učlovečenju Sina, je njegovo »usmiljenje«, je njegov način izražanja do nas grešnikov, je njegovo obličje, ki nas gleda in skrbi za nas. »Jezusov program je srce, ki vidi,« kot zapiše Benedikt XVI. v okrožnici. To srce vidi, kje je potrebna ljubezen in deluje na primeren način. »Ljubezen in usmiljenje sta tako tesno povezana, ker sta način Božjega obstajanja in delovanja, sta njegova identiteta in njegovo ime,« je dejal papež Frančišek.
Božja ljubezen - kompas, ki usmerja naše življenje
V nadaljevanju je spregovoril še o dveh vidikih, ki sta izpostavljena v okrožnici Bog je ljubezen. Prvi vidik je ravno Božje obličje, ki nam govori, kdo je Bog, ki ga lahko srečamo v Kristusu, kako je zvest in neprekosljiv v svoji ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), beremo v Janezovem evangeliju. »Vsaka naša oblika ljubezni, solidarnosti, podarjanja je samo odsev tiste ljubezni, ki je Bog,« je dodal papež in poudaril, da preden se napotimo v kakšno dejavnost, moramo pogledati na božjo ljubezen kot na kompas, ki usmerja naše življenje. Tam bomo našli smer in pri njej se bomo naučili gledati brate in svet.
Da bi Cerkev razodevala, kako Bog ljubi človeka
Okrožnica nas spominja, da »ta ljubezen želi vedno bolj odsevati v življenju Cerkve«, je papež Frančišek izpostavil še drugi vidik in dodal: »Kako bi želel, da bi vsak v Cerkvi, vsaka ustanova, vsaka dejavnost razodevali, da Bog ljubi človeka!« Poslanstvo, ki ga opravljajo karitativne ustanove, je pomembno, saj mnogim revnim osebam omogoča dostojnejše življenje. A izredno pomembno je zato, ker s konkretno ljubeznijo in ne z besedami lahko pomaga vsakemu človeku, da začuti, kako je ljubljen od Očeta, da je njegov otrok in namenjen za večno življenje z Bogom. »V tem jubilejnem letu sem želel izpostaviti,« je še zatrdil papež, »da lahko vsi živimo milost jubileja, ko opravljamo telesna in duhovna dela usmiljenja.« Živeti dela usmiljenja pomeni spregati glagol ljubiti v skladu z Jezusovo zapovedjo. Tako bomo vsi skupaj konkretno prispevali k pomembnemu poslanstvu Cerkve in govorili o Božji ljubezni, ki se želi širiti.
Vir: Radio Vatikan.