S papežem Frančiškom so se v petek, 27. januarja 2017, sestali člani mednarodne mešane komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami. Štirinajsto srečanje komisije je bilo namenjeno razpravi o zgodovinskih, teoloških in eklezioloških vidikih evharistije. Sveti oče jih je med avdienco spodbudil k nadaljnjemu prizadevanju na tej poti, ki vodi k skupnemu obhajanju Gospodove žrtve ob istem oltarju, kar bi bilo znamenje ponovno doseženega polnega občestva. Sicer pa je spregovoril o trpljenju, ki ga doživljajo mnoge vzhodne pravoslavne Cerkve, ter izpostavil številne mučence in svetnike različnih izročil, ki so že eno v Kristusu.
Cerkev, priča vsakodnevnemu trpljenju
Mnogi člani komisije pripadajo Cerkvam, ki vsakodnevno vidijo nasilje in strašna dejanja, storjena s strani fundamentalističnega ekstremizma. Situacije s tako velikim trpljenjem se lažje ukoreninijo v okoljih, kjer so navzoči revščina, krivica in družbeno izključevanje, botrujejo pa jim tudi nestabilnost in predhodni konflikti, ki so povzročili slabe življenjske pogoje ter kulturne in duhovne puščave, sredi katerih je lahko manipulirati in hujskati k sovraštvu. »Vsak dan so vaše Cerkve blizu trpljenju,« je dejal papež, »poklicane so sejati slogo in potrpežljivo graditi upanje, s tem da tolažijo z mirom, ki prihaja od Gospoda, z mirom, ki ga skupaj ponujamo ranjenemu in razkosanemu svetu.«
Vaše trpljenje je naše trpljenje
Sveti Pavel je zapisal, da »če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje« (1 Kor 12,26). »Ta vaša trpljenja so naša trpljenja,« je poudaril papež Frančišek in nadaljeval, da se pridružuje njihovi molitvi, ko prosi za konec konfliktov in za Božjo bližino trpečim prebivalcem, predvsem otrokom, bolnim in ostarelim. Zagotovil je tudi svojo bližino škofom, duhovnikom, posvečenim in vernikom, ki so žrtve krutih ugrabitev, in vsem, ki so bili zajeti kot talci ali prisiljeni v suženjstvo.
Naše sporočilo miru in sprave je Kristus
Velika podpora krščanskim skupnostim sta po papeževih besedah lahko »priprošnja in zgled mnogih naših mučencev in svetnikov«, ki so pogumno pričevali za Kristusa. Razodevajo nam »srce naše vere«, ki ga ne predstavlja neko splošno sporočilo miru in sprave, temveč sam Jezus, križani in vstali. On je naš mir in naša sprava. »Kot njegovi učenci smo poklicani, da vsepovsod pričujemo s krščansko močjo o njegovi ponižni ljubezni, ki spravlja človeka vsakega časa,« kot je izpostavil Frančišek. Kjer nasilje kliče nasilje in seje smrt, je naš odgovor »čisti kvas evangelija«, ki brez poseganja po logiki sile, daje rast sadovom življenja tudi iz suhe zemlje in omogoča zarje upanja po strahotnih nočeh.
Kri mučencev – seme enosti
Središče krščanskega življenja, skrivnost Jezusa, mrtvega in vstalega zaradi ljubezni, je oporna točka tudi za našo pot proti polni enosti. »Mučenci nam še enkrat kažejo pot,« je dodal sveti oče. »Koliko krat je žrtvovanje življenja privedlo kristjane, ki so bili sicer v mnogih stvareh ločeni, do ponižnosti. Mučenci in svetniki vseh cerkvenih izročil so v Kristusu že ena sama stvar. Njihova imena so zapisana v enem in ne ločenem martirologiju Božje Cerkve.« Njihovo darovano življenje nas poziva k občestvu, da še hitreje hodimo po poti proti polni enosti. »Kakor je v prvotni Cerkvi bila kri mučencev seme novih kristjanov, tako je danes kri mnogih mučencev seme enosti med verniki, je znamenje in orodje prihodnosti občestva in miru.« Na koncu jih je papež Frančišek še povabil, da vsak v svojem jeziku skupaj zmolijo Očenaš.
