Nemir, ki pride od Svetega Duha, in nemir, ki pride iz umazane vesti; korenine zla; nečimrnost, ki življenje »našminka« kakor nekakšna osteoporoza duše: o vsem tem je govorila današnja homilija papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Evangeljski odlomek nam danes predstavlja Heroda, ki je nemiren, saj se po uboju Janeza Krstnika počuti ogroženega s strani Jezusa. Zaskrbljen je kakor njegov oče Herod Veliki po obisku treh modrih.

Dve vrsti nemira in korenine vsega zla
V naši duši sta možni dve vrsti nemira, je zatrdil sveti oče: »dober nemir«, ki je tisti, katerega nam da Sveti Duh in ki dušo  naredi nemirno, da dela dobre stvari; ter »slab nemir«, ki se porodi iz umazane vesti. Oba Heroda sta nemir reševala z ubijanjem, naprej sta šla »preko trupel ljudi«.

Ljudje, ki so storili veliko slabega, ki delajo slabo in imajo umazano vest, ne morejo živeti v miru. Nenehno jih srbi, imajo »koprivnico«, ki jih ne pusti pri miru. To so ljudje, ki so storili nekaj slabega. In katerokoli zlo ima vedno iste korenine: »Lakomnost, nečimrnost in ošabnost.« Te tri stvari vesti ne pustijo pri miru; te tri stvari ne pustijo, da bi vstopil zdrav nemir Svetega Duha; vodijo te do tega, da živiš v nemiru in s strahom: »Lakomnost, nečimrnost in ošabnost so korenine vsega zla.«

Nečimrnost je osteoporoza duše
O nečimrnosti govori današnje prvo berilo iz Pridigarja. Nečimrnost »nas napihne«. Nečimrnost nima dolgega življenja, je kakor »milni mehurček«. Ne prinese nam »resničnega dobička«. Človek se muči z naporom, a le, da bi se pokazal, se pretvarjal, zaradi zunanjega videza. To je nečimrnost ali če rečemo preprosto: »Nečimrnost pomeni našminkati lastno življenje. In zaradi tega duša zboli, kajti če nekdo svoje življenje šminka, da bi se pokazal, zaradi zunanjega videza, in če je vse, kar dela, le zaradi pretvarjanja, nečimrnosti, na koncu, kaj zasluži? Nečimrnost je kakor osteoporoza duše: kosti navzven izgledajo dobre, a znotraj so uničene.«

Kažeš se z obrazom s podobice, a tvoja resnica je drugačna
Nečimrnost nas pripelje do goljufanja. Tako kakor goljufi »označijo karte«, da bi zmagali, a ta zmaga nato ni prava, ampak je le lažna. Nečimrnost pomeni živeti za pretvarjanje, živeti za zunanji videz, živeti, da bi se pokazali. In to dušo vznemirja. Papež Frančišek je spomnil na sv. Bernarda, ki nečimrnežem reče, naj pomislijo na to, kar bodo: jed za črve. »Vse to šminkanje življenja je laž, kajti pojedli te bodo črvi in takrat ne boš nič.«

Moč nečimrnosti je v spodbujanju s strani nadutosti naproti hudobiji, ki ne dovoli, da bi se videla katerakoli napaka, ampak je treba vse prikriti. Koliko ljudi poznamo, ki se zdijo dobre osebe, ki gredo vsako nedeljo k maši, ki za Cerkev tudi veliko darujejo. Toda to je le tisto, kar se vidi. V sebi pa imajo pokvarjenost, osteoporozo. »To je nečimrnost: zaradi nje se kažeš z obrazom s podobice, a tvoja resnica je drugačna.«

Kje so naša moč, varnost in naše zavetje, se je na koncu še vprašal sveti oče. V psalmu smo slišali: »Gospod, ti si bil naše prebivališče od roda do roda.« Pred evangelijem pa smo se spomnili na Jezusove besede: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« »To je resnica, ne šminkanje nečimrnosti. Naj nas Gospod osvobodi teh treh korenin vsega zla: lakomnosti, nečimrnosti in ošabnosti. A predvsem nečimrnosti, ki nam naredi veliko slabega.«

Vir: Radio Vatikan.