Zadnji dogodek med apostolskim obiskom papeža Frančiška v Mehiki je bila sveta maša, ki jo je daroval v sredo, 17. februarja 2016, na območju sejmišča v mestu Ciudad Juárez, v neposredni bližini meje z Združenimi državami Amerike.
Obmejni mesti Ciudad Juárez v Mehiki in El Paso v Teksasu se soočata z mnogimi konflikti. Čeprav sta povezani z več mostovi, pa sta ločeni z zidom oz. železno mrežo. Pregrada pa ni samo fizična, saj El Paso živi v izobilju in varnosti, medtem ko na mehiški strani prevladujeta negotovost in nenehen strah. Gre za področje, ki ga prečkajo vsi, ki želijo iz Latinske Amerike migrirati v ZDA, le-teh pa je vedno več. Poleg tega je to strateško področje mnogih mednarodnih podjetij, ter za področje, kjer se odvija drama trgovine z ljudmi, z mamili in orožjem.
To je periferija, ki jo je želel izrecno obiskati papež Frančišek. Posebnost prizorišča zaključne svete maše je bila ta, da se je oltar nahajal le 80m od omenjene meje, tako da so jo z druge strani železne ograje lahko spremljali tudi mnogi verniki na področju ZDA. Pred sveto mašo je papež Frančišek iz papamobila pozdravil tudi njih.
Med homilijo se je navezal na odlomek o preroku Joni ter pozval, da bi bili odprti za Božje usmiljenje, spomnil pa je tudi na mnoge težke situacije, s katerimi se sooča področje ob meji med Mehiko in ZDA.
Bog pošlje Jona, da bi ljudstvu osvetlil situacijo v Ninivah
»Slava Boga je življenje človeka: tako je rekel sv. Irenej v drugem stoletju. Gre za izraz, ki še naprej odmeva v srcu Cerkve. Slava Očeta je življenje njegovih otrok. Za očeta ni večje slave kot da vidi uresničitev svojih; ni večjega zadovoljstva od tega, da jih vidi, da gredo naprej, da rastejo in se razvijajo. To pokaže tudi prvo berilo, ki smo ga slišali. Ninive: veliko mesto, ki se je samouničevalo zaradi zatiranja in degradacije, zaradi nasilja in nepravičnosti. Velikemu mestu so bili dnevi šteti, saj nasilje, ki se je rojevalo znotraj njega, ni bilo znosno. In tja vstopi Gospod, tako da gane Jonovo srce; tja vstopi Oče, ki povabi in pošlje svojega glasnika. Jona je poklican, da bi prejel poslanstvo. Pojdi, mu reče, ker "bodo Ninive razdejane." (Jon 3,4) Pojdi, pomagaj jim razumeti, da s takšnim načinom vedenja, ureditve in organizacije povzročajo samo smrt in uničenje, trpljenje in zatiranje. Pokaži jim, da ni življenja za nikogar, ne za kralja, ne za podložnika; ne za polja ne za živino. Pojdi in jim oznani, da so se tako navadili na propadanje, da so izgubili občutljivost za bolečino. Pojdi in jim povej, da je krivičnost zameglila njihov pogled. Zato Jona odide! Bog ga pošlje, da bi osvetlil to, kar se je dogajalo, pošlje ga, da bi ponovno zbudil ljudstvo, ki je bilo pijano od samega sebe.«
Usmiljenje vedno vstopa v zlo, da bi ga preoblikovalo
»In v tem besedilu se nahajamo pred skrivnostjo Božjega usmiljenja. Usmiljenje vedno prežene hudobijo, zelo resno vzame človeško osebo. Vedno poziva tudi blago, otopelo dobroto, ki je v osebi. Daleč od tega, da bi poniževalo, kakor si pogosto domišljamo ali želimo storiti mi, se usmiljenje približa vsaki situaciji, da bi jo preoblikovalo od znotraj. To je prav skrivnost Božjega usmiljenja. Približa se in vabi k spreobrnjenju, vabi h kesanju; vabi, da bi videli škodo, ki se povzroča na vseh ravneh. Usmiljenje vedno vstopa v zlo, da bi ga preoblikovalo.«
Vedno se je mogoče spremeniti
»Kralj je poslušal, prebivalci mesta so se odzvali in razglasili post. Božje usmiljenje je vstopilo v srce ter razodelo to, kar bo naša gotovost in upanje: vedno se je mogoče spremeniti, še imamo čas, da odgovorimo ter preoblikujemo, in spremenimo to, kar nas uničuje kot ljudstvo, kar nas degradira kot človeštvo. Usmiljenje nas spodbuja, da bi gledali na sedanjost in imeli zaupanje v to, kar je zdravega in dobrega v vsakem srcu. Božje usmiljenje je naš ščit in naša trdnjava.«
Srce, ki se zmore kesati. Solze, ki odprejo pot spreobrnjenju.
»Jona je pomagal videti, pomaga obuditi zavest. Takoj zatem njegov klic najde može in žene, ki se zmorejo kesati, ki zmorejo jokati. Jokati zaradi krivice, jokati zaradi razkrajanja, jokati zaradi zatiranja. To so solze, ki morejo odpreti pot preobrazbi; so solze, ki morejo omehčati srce; so solze, ki morejo očistiti pogled in pomagati videti spiralo greha, v katero smo velikokrat pogreznjeni. So solze, ki morejo prebuditi otrdel in predvsem uspavan pogled in držo pred trpljenjem drugih. So solze, ki morejo pripeljati do zloma, ki nas lahko odpre za spreobrnjenje.«
Prosimo za dar solza, za dar spreobrnjenja
»Ta beseda danes močno odmeva med nami; ta beseda je glas, ki vpije v puščavi in nas vabi k spreobrnjenju. V tem letu usmiljenja želim skupaj z vami na tem kraju prositi za Božje usmiljenje, želim skupaj z vami prositi za dar solza, za dar spreobrnjenja.«
Migracije, krivice, trgovina z ljudmi
»Tukaj, v Ciudadu Juárez, se tako kot na ostalih obmejnih področjih, zbira na tisoče migrantov iz Srednje Amerike in drugih držav. Prav tako ne pozabimo na mnoge Mehičane, ki želijo preiti 'na drugo stran'. Gre za prehod, za pot, polno strašnih krivic: zasužnjeni, zaseženi, podvrženi izsiljevanju, mnogi naši bratje so predmet trgovine z ljudmi.«
Humanitarno krizo, ki se lahko meri v številkah, mi želimo meriti z imeni
»Ne moremo zanikati humanitarne krize, zaradi katere je v preteklih letih migriralo na tisoče oseb – tako z vlakom, po avtocesti, kot tudi peš, ko so prehodili na stotine kilometrov preko gora, puščav in nevarnih poti. Ta človeška tragedija, ki jo predstavlja prisilno preseljevanje, je danes svetovni pojav. To krizo, ki se lahko meri v številkah, mi želimo meriti z imeni, z zgodbami, družinami. Gre za brate in sestre, ki odidejo zaradi revščine in nasilja, zaradi trgovine z mamili in organiziranega kriminala. Pred mnogimi luknjami v zakonu se razpira mreža, ki zajema in uničuje vedno najrevnejše. Ne trpijo samo zaradi revščine, ampak predvsem zaradi teh oblik nasilja. Gre za krivico, ki se zaostruje v mladih: so kot topovska hrana, preganjajo jih in jim grozijo, ko poskušajo izstopiti iz spirale nasilja in iz pekla droge; da ne govorimo o mnogih ženah, ki jim je bilo po krivici vzeto življenje!«
Nikoli več smrti in izkoriščanja!
»Prosimo našega Boga za dar spreobrnjenja, za dar solza; prosimo ga, da bi mogli imeti kakor Ninivljani odprto srce za njegov poziv v trpečih obličjih mnogih mož in žena. Nikoli več smrti in izkoriščanja! Vedno je čas, da se spremenimo, vedno obstaja pot izhoda in priložnosti; vedno je čas, da rotimo Očeta za njegovo usmiljenje.«
Tudi danes stavimo na spreobrnjenje
»Kot se je zgodilo v Jonovem času, tudi danes stavimo na spreobrnjenje; obstajajo znamenja, ki postajajo luč na poti in oznanilo zveličanja. Vem za delo mnogih organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za pravice migrantov. Vem tudi za delo mnogih redovnic, redovnikov, duhovnikov in laikov, ki jih spremljajo in si prizadevajo za varovanje življenja. Pomagajo v prvih vrstah in velikokrat tvegajo svoje življenje. S svojim življenjem so preroki usmiljenja, so razumevajoče srce in spremljajoče noge Cerkve, ki odpira svoje roke in podpira.«
»Je čas spreobrnjenja, je čas zveličanja, je čas usmiljenja. Zato recimo, skupaj s trpljenjem mnogih obrazov: "v svojem obilnem sočutju in usmiljenju, Gospod, se nas usmili... očisti nas naših grehov in nam ustvari čisto srce, novega duha"« (prim. Ps 50/51,3.4.12).
Vir: Radio Vatikan.
Novice papeževega potovanja v Mehiko:
Papež v Morelii: Oče, očka, abba, ne dopusti, da bi padli v skušnjavo sprijaznjenosti
Papež mladim Mehičanom: Vi ste bogastvo Mehike!
Papež zapornikom: Ne ujetniki preteklosti. Odpreti vrata v prihodnost
Papež predstavnikom sveta dela: »Kakšen svet želimo zapustiti svojim otrokom?«
Frančišek ob slovesu: Res najlepša hvala za to vašo toplo mehiško gostoljubnost!
