Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco spregovoril o svojem apostolskem potovanju v Turčijo. Potekalo je od 28. do 30. novembra. Vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, je povabil, naj se skupaj z njim zahvalijo Gospodu za uresničitev potovanja, da bi dalo sadove dialoga v naših odnosih s pravoslavnimi brati in muslimani ter na poti k miru med narodi. »Naj vsemogočni in usmiljeni Bog še naprej varuje turški narod, njegove vladarje in predstavnike različnih verstev,« je dejal papež. »Da bodo lahko skupaj gradili prihodnost miru, tako da bo Turčija predstavljala kraj mirnega sobivanja med različnimi verstvi in kulturami. Na priprošnjo Device Marije prosimo, naj Sveti Duh da rodovitnost temu apostolskemu potovanju in v Cerkvi spodbudi misijonarsko gorečnost za oznanjevanje vsem narodom, v spoštovanju in bratskem dialogu, da je Gospod Jezus resnica, mir in ljubezen. Samo on je Gospod.«
Turčija, ljuba vsakemu kristjanu
Papež je na začetku kateheze izrazil hvaležnost turškemu predsedniku, premierju, predsedniku za verske zadeve in ostalim predstavnikom oblasti, ki so ga spoštljivo sprejeli in zagotovili tekoče odvijanje dogodkov. Bratsko se je zahvalil turškim katoliškim škofom in predsedniku Turške škofovske konference. Posebno zahvalo za topel sprejem je namenil ekumenskemu patriarhu Bartolomeju. Spomnil je na obiske svojih predhodnikov: bl. Pavla VI. in sv. Janeza Pavla II., ki sta – kot je zatrdil – iz nebes varovala njegovo romanje, ter Benedikta XVI. »Ta dežela je ljuba vsakemu kristjanu, predvsem zato, ker se je tu rodil apostol Pavel, ker je tu potekalo prvih sedem koncilov in ker se tu, blizu Efeza, nahaja ''Marijina hiša''. Izročilo namreč pravi, da je tu živela Marija po prihodu Svetega Duha.«
Kristjani in muslimani – skupaj v prizadevanju za mir
V nadaljevanju je sveti oče izpostavil osrednje dogodke. Prvi dan apostolskega potovanja, preživel ga je v prestolnici Ankari, se je sestal s turškimi oblastmi. Država je sicer muslimanska, a po ustavi velja za laično. Pogovarjali so se o nasilju. Pozaba Boga in ne njegovo poveličevanje rojeva nasilje, je dejal papež in dodal, da je ravno zato »vztrajal na pomembnosti, da si kristjani in muslimani skupaj prizadevajo za solidarnost, mir in pravičnost« ter da »mora vsaka država državljanom in verskim skupnostim zagotoviti dejansko svobodo bogočastja«.
Prošnja za edinost Cerkve
Drugi dan obiska se je odvijal v Istanbulu. Papež je obiskal kraje, ki so simbolnega pomena za različna verstva v Turčiji. Kot je zatrdil, jih je obiskal z molitvijo h Gospodu, Bogu nebes in zemlje, usmiljenemu Očetu celotnega človeštva. V središču tega dne je bila evharistična daritev, ki je povezala pastirje in vernike različnih katoliških obredov, navzočih v Turčiji. Udeležili so se je tudi ekumenski patriarh, armenski patriarhalni vikar, sirsko pravoslavni metropolit ter protestantski predstavniki. Skupaj so prosili za Svetega Duha, ki ustvarja edinost Cerkve: edinost v veri, ljubezni in notranji skladnosti. Kot je dodal Frančišek, »Božje ljudstvo je v bogastvu svojih izročil in členov poklicano, da se pusti voditi Svetemu Duhu, v drži stale odprtosti, krotkosti in pokorščine«.
Frančišek in Bartolomej obnovila zavzemanje za edinost
Praznik apostola Andreja je bil idealna priložnost za utrditev bratskih odnosov med rimskim škofom, Petrovim naslednikom, in carigrajskim ekumenskim patriarhom, Andrejevim naslednikom. Frančišek in Bartolomej sta obnovila skupno zavzetost za nadaljevanje poti proti ponovni vzpostavitvi polnega občestva med katoličani in pravoslavnimi. Po slovesnem pravoslavnem bogoslužju za praznik sv. Andreja, sta podpisala skupno izjavo, zatem pa še skupaj podelila blagoslov. »Molitev je namreč osnova za vsak ploden ekumenski dialog pod vodstvom Svetega Duha, ki ustvarja edinost,« je dodal papež.
Moliti za vse begunce
Zadnje papeževo srečanje je bilo namenjeno skupini mladih beguncev, ki bivajo v salezijanskem domu. Kot je dejal, je srečanje bilo lepo, a tudi boleče: »Zame je bilo zelo pomembno, da sem se srečal z nekaterimi begunci iz vojnih con Bližnjega vzhoda, da sem jim izrazil svojo bližino in bližino Cerkve ter poudaril pomen sprejemanja, glede česar si Turčija veliko prizadeva.« Papež je pri tem pozval k molitvi za vse begunce in prebežnike ter da bi se odstranili povodi za to globoko rano.
Besedilo je s strani Radia Vatikan.
