Papež Frančišek: Odločil sem se letošnji 7. september za vso Cerkev razglasiti kot dan posta ter molitve za mir v Siriji in na Bližnjem Vzhodu. Sožitje se ustvarja s kulturo srečanja, s kulturo dialoga.

Trg sv. Petra v Vatikanu – »Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru... Zato, dragi bratje in sestre, sem se odločil letošnji 7. september, dan pred praznikom rojstva Marije, Kraljice miru, za vso Cerkev razglasiti kot dan posta ter molitve za mir v Siriji in na Bližnjem Vzhodu.« Tako je papež Frančišek danes v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o prizadevanju za mir s kulturo dialoga in pogajanj ter pozval vse vpletene strani v vojno v Siriji naj odložijo orožje. Sveti oče je tudi vse povabil, naj se mu pridružijo prihodnjo soboto od 19. do 24. ure na trgu sv. Petra pri molitvi s prošnjo Bogu za dar miru za ljubljeni sirski narod. Opoldanski nagovor je sveti oče zaključil z vzklikom Mariji: »Marija, Kraljica miru, prosi za nas!«, ter povabil vse zbrane na trgu: »Vsi skupaj: 'Marija, Kraljica miru, prosi za nas!«

Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na včerajšnjo beatifikacijo Vladimirja Ghike, duhovnika in mučenca, v Romuniji, napovedal beatifikacijo Božjega služabnika Antonia Franca, regularnega prelata in opata samostana sv. Lucije v Meli, ki bo jutri popoldne v Messini ter omenil, da danes poteka v Italiji dan varovanja stvarstva.

Sveti oče je v nagovoru pred opoldansko molitvijo dejal: »Danes, dragi bratje in sestre, bi rad izrazil krik, ki se z naraščajočo tesnobo dviga z vseh koncev sveta, iz vsakega ljudstva, iz srca vsakega človek, iz ene same velike družine, ki je človeštvo. To je krik po miru! Krik, ki z vso močjo govori, da hočemo svet miru, da hočemo biti možje in žene miru. Hočemo, da v tej naši družbi, ki jo trgajo ločitve in spopadi, napoči mir. Nikoli več vojne! Mir je neprecenljivi dar, ki ga je treba pospeševati in varovati.

S posebnim trpljenjem in zaskrbljenostjo doživljam številne spore, ki so na tej naši zemlji. Toda, v teh dneh je moje srce globoko ranjeno zaradi dogajanja v Siriji ter v tesnobi zaradi možnega dramatičnega razvoja dogodkov.

Izrekam glasen poziv k miru, poziv, ki se poraja iz moje notranjosti! Kolikšno trpljenje, kolikšno razdejanje, kakšno trpljenje je prinesla in prinaša uporaba orožja v tej mučeniški deželi, predvsem med civilnim in nemočnim prebivalstvom. Pomislimo na številne otroke, ki ne bodo zagledali svetle prihodnosti. Posebej odločno obsojam uporabo kemičnega orožja! Povem vam, da so še vedno v mojem spominu in srcu strašne podobe preteklih dni. Bo Božja sodba in tudi sodba zgodovine o naših dejanjih, ki se ji ne more ubežati! Uporaba nasilja nikoli ne prinaša miru. Vojna kliče vojno, nasilje kliče nasilje!

Z vso svojo močjo zahtevam od v spor vpletenih strani, naj poslušajo glas svoje vesti, se ne zaprejo v lastne interese, ampak gledajo na drugega kot na brata ter pogumno in odločno stopijo na pot srečanj in pogajanj ter tako prerastejo slepo nasprotovanje. Z enako močjo spodbujam tudi mednarodno skupnost, naj naredi vse in brez nadaljnega odlašanja pospeši v tem narodu jasne pobude za mir utemeljene na dialogu in pogajanjih za dobro vsega sirskega ljudstva.

Naj se vzložijo vse moči za zagotavljanje človekoljubne pomoči vsakemu, ki je prizadet zaradi tega strašnega spora, še posebej vsem, ki so ostali brez doma tako v državi, kakor tudi številnim beguncem v sosednjih državah. Naj se humanitarnim delavcem, ki blažijo trpljenje prebivalcem, zagotovi možnost nudenja potrebne pomoči.

Kaj pa lahko mi storimo za mir na svetu? Kakor je rekel papež Janez XXIII.: Vsi imamo to nalogo, da ponovno vzpostavimo odnose sobivanja v pravičnosti in ljubezni (Pacem in terris). Naj veriga prizadevanj za mir združuje vse može in žene dobre volje.

To močno in nujno povabilo, s katerim nagovarjam vso katoliško Cerkev in ga razširjam na vse kristjane drugih veroizpovedi, na može in žene iz vseh verstev, pa tudi na brate in sestre, ki ne verujejo: mir je dobrina, ki gre onkraj vsakih pregrad, saj je dobrina celotnega človeštva.

Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru. Naj se visoko dviga krik po miru, da bo dosegel srca vseh in bodo odložili orožje ter se pustili voditi hrepenenju po miru.

Zato, dragi bratje in sestre, sem se odločil 7. september, dan pred praznikom rojstva Marije, Kraljice miru, za vso Cerkev razglasiti kot dan posta ter molitve za mir v Siriji in na Bližnjem Vzhodu. Nekatoliške bratske kristjane, pripadnike drugih verstev in vse ljudi dobre volje vabim, da se pridružijo tej pobudi na način, ki bo zanje najbolj primeren.

Sedmega septembra se bomo tu, na trgu sv. Petra od 19. do 24. ure zbrali v molitvi in v duhu spokornosti ter prosili Boga za ta velik dar ljubljenemu sirskemu ljudstvu, kakor tudi za vse konfliktne ter nasilne situacije po svetu. Človeštvo želi videti dejanja miru in slišati besede upanja ter miru.Vse krajevne Cerkve naprošam, da poleg dneva posta pripravijo po tem namenu tudi bogoslužja.

Marijo prosimo, naj nam pomaga odgovoriti na nasilje, na spore in na vojno z močjo dialoga, sprave in ljubezni. Ona je Mati, naj nam ona pomaga najti mir. Vsi mi smo njeni otroci. Pomagaj nam Marija, da bomo izšli iz tega težkega trenutka in si prizadevali ustvarjati vsak dan in v vsakem okolju pristno kulturo srečanja in miru.«