Papež Frančišek 17. decembra praznuje 85. rojstni dan. Ob tej priložnosti je svetemu očetu v imenu slovenskih katoličanov, redovnic in redovnikov, duhovnikov in škofov voščil predsednik Slovenske škofovske konference nadškof msgr. Stanislav Zore.

Nadškof Zore je v čestitki papežu Frančišku izrazil hvaležnost za njegove besede in zglede, s katerimi spodbuja naše lokalne Cerkve k večji sinodalnosti in bratski edinosti. Prav tako je izpostavil povezanost Cerkve v Sloveniji z naslednikom apostola Petra in mu zagotovil molitveno bližino slovenskih vernikov.

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove je bil dne 13. marca 2013 izvoljen za 266. papeža Katoliške Cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec, ki si je izbral ime Frančišek. Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami.

Študij kemije je končal z diplomo. V Villa Devoto je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa je stopil v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. Ko se je vrnil v Buenos Aires, je na Colegio Máximo San José v škofiji San Miguel študiral filozofijo. V letih med 1964 in 1965 je poučeval književnost in psihologijo na dveh ustanovah: na Colegio de la Inmaculada v Santa Fe in na Colegio del Salvador v Buenos Airesu. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor.

Dne 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in je to službo opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

Kardinali so kardinala Jorga Mario Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek, prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 215 kardinalov, od katerih je 121 volivcev v primeru konklava in 94 nevolivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 90 različnih držav. 46 jih prihaja iz redovnih skupnosti.[1]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 65 apostolskih potovanj: 31 po Italiji in 35 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020) in 46 dokumentov motu proprio. 

Sveti oče Frančišek je sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanostiter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[2] Med letoma 2021 in 2023 poteka škofovska sinoda pod geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki jo je sveti oče Frančišek razglasil 24. aprila 2021. Posebnost zadnje sinode je njen začetek na škofijski oziroma lokalni ravni, ki vključuje sodelovanje Božjega ljudstva. Slovesno odprtje je potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oziroma škofiji. Temeljni mejnik obhajanja 16. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode bo oktobra 2023, nato bo sledilo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve.