Iz pripovedi zvemo, da se je ta nepošteni oskrbnik znašel v težavah, ker se je okoriščal z dobrinami svojega gospodarja. Sedaj bo moral dati obračun in bo izgubil službo. Toda nima se za poraženca, se ne vda v usodo in se ne dela žrtev. Nasprotno, takoj deluje prebrisano, išče rešitev, je podjeten. Jezus je vzel namig iz te zgodbe, da bi izstrelil prvi izziv: »Sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči« (v.9). Zgodi se namreč, da se tisti, ki se giblje v temi, glede na človeške kriterije, znajde tudi sredi težav in zna biti bolj prebrisan od drugih. Nasprotno pa so Jezusovi učenci, torej mi, včasih zaspani ali pa smo naivni in ne znamo vzeti pobude v svoje roke, da bi iskali poti, ki vodijo iz težav (prim. Evangelii gaudium, 249. Mislim na trenutke osebne, družbene, pa tudi cerkvene krize. Včasih se pustimo premagati malodušnosti ali pa zapademo v pritoževanje in v samopomilovanje. Nasprotno – pravi Jezus – pa si lahko evangeljsko premeten, biti buden in pozoren pri razločevanju resničnosti, biti ustvarjalen pri iskanju dobrih rešitev tako za nas kot za druge.
Še drug poduk je, ki nam ga Jezus ponuja. V čem je torej premetenost oskrbnika? Odloči se, da bo dal popust tistim, ki imajo dolg. S tem si pridobiva prijatelje, za katere upa, da mu bodo pomagali, ko ga bo gospodar pognal proč. Najprej je zbiral bogastvo zase, sedaj jih uporabi, da si pridobi prijatelje, ki bi mu lahko pomagali v prihodnosti, vendar ostaja na isti poti, torej krade. In Jezus nam ponudi poduk glede uporabe dobrin: »Pridobivajte si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade« (v. 9). Ne služi zbiranje dobrin tega sveta za podedovanje večnega življenja, ampak to kar velja, je dejavna ljubezen, ki smo jo živeli v bratskih odnosih. Poglejte torej Jezusovo povabilo. Ne uporabljajte dobrin tega sveta samo zase in za svojo sebičnost, ampak se jih poslužujte za porajanje prijateljstev, za ustvarjanje dobrih odnosov, za delovanje z dejavno ljubeznijo, za pospeševanje bratstva ter izvajanja skrbi za najbolj slabotne.
Bratje in sestre, tudi v današnjem svetu so zgodbe o skorumpiranosti, kakor je ta evangeljska. Gre za nepošteno ravnanje, nepoštene politike, sebičnost, ki prevladuje pri odločitvah posameznikov ter institucij in številne druge obskurne situacije. Toda nam kristjanom ni dovoljeno prepustiti se malodušju, opustiti tek, ostati brezbrižni. Nasprotno, poklicani smo biti ustvarjalni pri delanju dobrega, s preudarnostjo in prevejanostjo evangelija za uporabo dobrin tega sveta, ne samo tistih materialnih, ampak tudi tistih darov, ki smo jih prejeli, ne samo za lastno bogatenje, ampak za porajanje bratske ljubezni ter družbenega prijateljstva. To je zelo pomembno, da s svojo držo porajamo družbeno prijateljstvo.
Prosimo Presveto Marijo, naj nam pomaga biti kot ona ubogi v duhu ter bogati v medsebojni dejavni ljubezni.