Po srečanju v salezijanskem kolegiju se je papež Frančišek na sejmišču Expo Feria pridružil udeležencem II. svetovnega srečanja ljudskih gibanj. Le-to je potekalo med 7. in 9. julijem, organizirala pa sta ga Papeški svet za pravičnost in mir ter Papeška akademija za družbene znanosti. Med udeleženci so bili predstavniki ljudskih gibanj z vsega sveta, ki zastopajo delavce brez stalne zaposlitve, delavce s področja neformalne ekonomije, kmete 'brez zemlje', prebivalce revnih področij, avtohtone prebivalce in migrante. Njihovo prvo svetovno srečanje je potekalo v Vatikanu oktobra lani, udeležil pa se ga je tudi bolivijski predsednik Evo Morales.

Zemlja, hiša in delo so svete pravice

Na začetku tokratnega srečanja so papežu izročili in predstavili sklepni dokument, nato pa je sledil nagovor svetega očeta. Najprej je obudil spomin na srečanje z njimi pred nekaj meseci v Vatikanu, ko je začutil bratstvo, odločitev, prizadevanje in žejo po pravičnosti. In ob tem, ko isto čuti tudi tokrat, je dodal, da želi svoj glas pridružiti njihovemu, v prizadevanju za to, da bi imela vsaka oseba zagotovljeno zemljo, hišo in delo, ki so svete pravice, za katere se je vredno boriti. 

Potrebujemo in želimo spremembo struktur

Sveti oče je poudaril, da je potrebno najprej prepoznati, da potrebujemo in želimo spremembo. Pri tem je opozoril na probleme globalnih razsežnosti, ki jih danes nobena država ne more rešiti sama. »Vztrajam, recimo brez strahu: želimo spremembo, resnično spremembo, spremembo struktur. Ta sistem ne vzdrži več; kmetje, delavci, skupnosti, vasi ga ne prenašajo več. In tudi Zemlja, sestra Mati Zemlja, kot jo je poimenoval sveti Frančišek, ga ne prenaša več.«

Globalizacija upanja naj nadomesti globalizacijo izključevanja in ravnodušnosti

»Želimo si spremembo v našem življenju, v naših četrtih, minimalni plači, v naši najbližji stvarnosti; in vendar gre za spremembo, ki naj bi dosegla ves svet, saj danes medsebojna odvisnost planeta zahteva globalne odgovore na lokalne probleme. Globalizacija upanja, ki se rodi v Narodih in raste med revnimi, mora nadomestiti to globalizacijo izključevanja in ravnodušnosti!« Pri tem je papež dodal, da so prav ponižni, izkoriščani, revni in izključeni tisti, ki lahko veliko naredijo in že veliko delajo. Poudaril je, da si celo upa reči, da je prihodnost človeštva večinoma v njihovih rokah; v njihovi sposobnosti organizacije in spodbujanja ustvarjalnih možnosti v vsakodnevnem iskanju zemlje, hiše in dela. Povabil jih je k aktivni soudeležbi v velikih procesih sprememb na nacionalni, regionalni in globalni ravni.

Vi ste sejalci sprememb

»Vi ste sejalci sprememb.« Tako je sveti oče nadalje nagovoril predstavnike ljudskih gibanj, katere po njegovih besedah vedno vodi bratska ljubezen, ki se bori proti družbeni nepravičnosti. Ta ljubezen omogoča, da 'obrazov in imen' tistih, ki trpijo na različne načine, ne vidimo in slišimo z vidika ravnodušne statistike; pač pa vidimo rane trpečega človeštva, naše rane, naše meso. »In to je zelo drugače od abstraktnega teoretiziranja ali elegantne ogorčenosti. To, da se prepoznamo v obličju drugega, omogoča opravljanje poslanstva ljubezni, ki ne temelji na idejah ali pojmih, ampak na pristnem srečanju med osebami: ne ljubimo idej ali pojmov, ampak osebe.«

Za spremembo ni recepta...

Nato je sveti oče s prisotnimi želel razmišljati o nekaterih pomembnih nalogah v tem zgodovinskem trenutku, »saj želimo pozitivno spremembo v dobro vseh bratov in sester. Želimo spremembo, obogateno s skupnim prizadevanjem vlad, ljudskih gibanj in drugih družbenih sil. Vendar pa ni tako lahko opredeliti vsebine spremembe. V tem smislu od papeža ne pričakujte recepta. Ne papež ne Cerkev nimata monopola nad interpretacijo družbene stvarnosti ali predloga za rešitev sodobnih problemov. Upal bi si reči, da ni recepta. Zgodovino gradijo generacije, ki nasledijo druga drugo znotraj narodov, ki hodijo tako, da iščejo lastno pot in spoštujejo vrednote, ki jih je v njihovo srce položil Bog.«

... a papež predlaga tri naloge: Postaviti ekonomijo v službo ljudi

»Vendar pa kljub temu želim predlagati tri velike naloge, ki zahtevajo odločilno podporo vseh ljudskih gibanj: postaviti ekonomijo v službo ljudi. Ljudje in narava ne smejo biti v službi denarja. Ekonomija ne bi smela biti proces kopičenja, ampak dobro upravljanje skupnega doma. To pa pomeni ljubosumno varovati dom in primerno razdeliti dobrine med vse. Taka ekonomija pa ni samo zaželena in nujna, ampak tudi možna. Ni utopija ali fantazija.«

Združiti ljudstva na poti miru in pravičnosti

»Druga naloga je združiti naša ljudstva na poti miru in pravičnosti.« Papež je povabil k skrbi za bratske odnose med državami Latinske Amerike, za edinost ter ponovno spomnil na prisotnost ideološkega kolonializma. Zaradi globalizacije nobena vlada ne more delovati ne da bi upoštevala skupno odgovornost. »Če želimo resnično pozitivno spremembo, moramo ponižno sprejeti našo medsebojno odvisnost. Recimo NE starim in novim oblikam kolonializma. Recimo DA srečanju med ljudstvi in kulturami. Blagor tistim, ki delajo za mir.«

Papež prosil odpuščanja za zločine proti domorodcem

»Tukaj se želim zaustaviti ob enem od pomembnih vprašanj. Kdo bi namreč lahko rekel, upravičeno, 'ko papež govori o kolonialzmu, pozablja na določena dejanja Cerkve.' Nerad vam rečem: v imenu Boga so bili storjeni mnogi hudi grehi proti avtohtonim prebivalcem Amerike. To so priznali moji predhodniki, priznal je Svet škofonskih konferenc Latinske Amerike in želim reči tudi jaz. Kakor sv. Janez Pavel II. prosim, da bi 'Cerkev pokleknila pred Bogom in dosegla odpuščanje za pretekle in sedanje grehe svojih otrok'. (prim. Skrivnost učlovečenja, Bula o napovedi velikega jubilejnega leta 2000; CD 79,11) Želim vam reči, rad bi bil zelo jasen, kot je bil sv. Janez Pavel II: ponižno prosim odpuščanja, ne samo za napad Cerkve same ampak za zločine proti avtohtonim prebivalcem med t.i. osvajanjem Amerike.«

Cerkev je del identitete latinskoameriških ljudstev

»Prav tako pa tudi prosim vse, verne in neverne, naj se spomnijo mnogih škofov, duhovnikov in laikov, ki so oznanjali in še oznanjajo Jezusovo Veselo novico s pogumom, krotkostjo, spoštovanjem in mirom; ki so zapustili ganljiva dela človeškega napredka in ljubezni, velikokrat so stali ob strani avtohtonim prebivalcem ali ljudskim gibanjem vse do mučeništva. Cerkev, njeni sinovi in hčere, so del indentitete latinskoameriških ljudstev.«

Tretja naloga: Varovati Mater Zemljo

»Tretja naloga, ki jo moramo sprejeti danes, pa je varovati Mater Zemljo,« je povabil papež Frančišek in dodal, da se je o tej temi podrobneje izrazil v svoji zadnji okrožnici Laudato si. 

Ob koncu nagovora je sveti oče še enkrat poudaril, da prihodnost človeštva ni le v rokah velikih voditeljev, moči in elite. Je predvsem v rokah ljudstev. Ljudskim gibanjem je zagotovil svojo molitev in dodal: »Racimo skupaj iz srca: nobena družina brez hiše, noben kmet brez zemlje, noben delavec brez pravic, nobeno ljudstvo brez samostojnosti, nobena oseba brez dostojanstva, noben otrok brez otroštva, nobena mlada oseba brez priložnosti, noben ostareli brez častitljive starosti. Nadaljujte v vašem boju in prosis vas, zelo skrbite za Mater Zemljo. Molim za vas, molim z vami in želim prositi Boga našega Očeta, naj vas spremlja in blagoslavlja.«

Vir: Radio Vatikan.