Splošna avdienca papeža Frančiška je danes bila posvečena apostolskemu potovanju na Šrilanko in Filipine, ki je potekalo od 12. do 19. januarja 2015. Potovanje je bilo predvsem »radostno srečanje s cerkvenimi skupnostmi, ki v tema državama pričujejo o Kristusu«, kot je dejal sveti oče takoj na začetku kateheze. Potrdil jih je v veri in misijonarskosti. Spodbudil je tudi medverski dialog, ki je v službi miru, ter pot k edinosti in družbenemu razvoju, predvsem s protagonizmom družin in mladih. »V srcu bom vedno hranil prazničen sprejem s strani množic, v nekaterih primerih prav ogromnih, ki je spremljal pomembne trenutke potovanja,« je zatrdil.

Osrednji dogodek na Šrilanki: kanonizacija Jožefa Vaza

Osrednji dogodek dvodnevnega bivanja na Šrilanki je bila kanonizacija velikega misijonarja Jožefa Vaza. Ta sveti duhovnik je vernikom podeljeval zakramente, pogosto tudi naskrivaj. Brez verskega i socialnega razlikovanja je pomagal vsem v stiski. »Njegov zgled svetosti in ljubezni do bližnjega še vedno navdihuje Cerkev na Šrilanki pri njenem apostolatu ljubezni in vzgoje,« je pojasnil papež in dodal, da je svetega Jožefa Vaza postavil za zgled vsem kristjanom, ki so danes poklicani, da ponudijo odrešilno resnico evangelija v multireligioznem kontekstu, in sicer s spoštovanjem do drugih, vztrajnostjo in ponižnostjo.

Pomen vzpostavitve edinosti

Papež je nadaljeval, da je Šrilanka dežela velike naravne lepote. Njen narod si prizadeva »ponovno vzpostaviti edinost« po dolgem in dramatičnem državljanskem konfliktu. Frančišek je zato med srečanji z državnimi oblastmi izpostavil pomembno vlogo dialoga, spoštovanja človeškega dostojanstva, prizadevanja za vključitev vseh v iskanje ustrezne rešitve, kar zadeva spravo in skupno dobro.

Dobri odnosi med različnimi verstvi

Različna verstva imajo na tem področju pomembno vlogo, je poudaril papež in pripomnil, da je srečanje z verskimi predstavniki bilo »potrditev dobrih odnosov, ki že obstajajo med različnimi skupnostmi«. Ob tisti priložnosti je želel spodbuditi že začeto sodelovanje med pripadniki različnih verskih tradicij, tudi zato, da bi lahko z balzamom odpuščanja ozdravili tiste, ki še vedno trpijo zaradi dogodkov zadnjih let. Tema sprave je zaznamovala tudi papežev obisk svetišča Naše Gospe iz Madhuja, ki jo zelo častijo Tamilci in Singalci, k njej pa romajo tudi pripadniki drugih verstev. »Na tistem svetem kraju smo prosili Marijo, našo Mater, naj za ves šrilanški narod izprosi dar edinosti in miru.«

Filipini in rodovitnost evangelija

Šrilanki so sledili Filipini, kjer se Cerkev pripravlja na praznovanje petstoletnice prihoda evangelija. Po papeževih besedah so Filipini »poglavitna katoliška država v Aziji«, »filipinski narod pa je dobro znan po svoji globoki veri, pobožnosti in navdušenju, tudi v diaspori«. Med srečanjem z državnimi oblastmi, molitvenimi dogodki in množično obiskano sklepno mašo je sveti oče izpostavil »stalno rodovitnost evangelija« in njegovo zmožnost, da navdihuje družbo, ki je vredna človeka ter v kateri je mesto za dostojanstvo vsakega in hrepenenje filipinskega naroda.

Osnovni cilj obiska: izraziti bližini trpečim

Osnovni cilj in tudi povod obiska Filipinov pa je bila papeževa želja, da bi »izrazil svojo bližino našim bratom in sestram, ki so doživeli opustošenje tajfuna Jolanda«. Frančišek je obiskal Tacloban na najbolj prizadetem območju, kjer se je poklonil veri in zmožnosti ponovnega začetka lokalnih prebivalcev. A v Taclobanu so nenaklonjene vremenske razmere terjale še eno nedolžno žrtev, pri čemer je Frančišek spomnil na mlado prostovoljko Kristel, na katero je zaradi vetra padel del zgradbe in jo ubil. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so z vseh koncev sveta odgovorili na stisko z velikodušno pomočjo. »Moč Božje ljubezni, razodete po skrivnosti na križu, je postala vidna v duhu solidarnosti, izkazane s številnimi dejanji ljubezni in žrtvovanja, ki so zaznamovali tiste temne dni,« je zatrdil.

Revščino povzroča ekonomski sistem in ne številčne družine

Zatem je spregovoril o srečanjih z družinami in mladimi v Manili ter ju označil kot »izstopajoče trenutke obiska Filipinov«. »Zdrave družine so bistvene za življenje družbe,« je poudaril. »Videti veliko številčnih družin, ki sprejemajo otroke kot pravi dar Boga, daje tolažbo in upanje. Vedo, da je vsak otrok blagoslov.« Pripomnil je, da nekateri govorijo, kako sta družina z mnogimi otroki in rojstvo mnogih otrok med razlogi za revščino. Po Frančiškovem prepričanju gre za poenostavljeno mnenje. Glavni razlog revščine je ekonomski sistem, ki je osebo iztrgal iz središča in na njeno mesto postavil denar; ekonomski sistem, ki izključuje, vedno izključuje: izključuje otroke, ostarele, mlade brez dela …, in ki ustvarja kulturo odpadkov, v kateri živimo. Navadili smo se namreč gledati odvržene osebe. »To je glavni razlog za revščino in ne številčne družine,« je še enkrat poudaril Frančišek. Na Filipinih je zato spomnil, kako pomembno je varovati družine, ki se spoprijemajo z različnimi grožnjami, da bodo lahko pričevale o lepoti družine v Božjem načrtu. Prav tako je treba braniti družine pred novimi »ideološkimi kolonizacijami«, ki napadajo njeno identiteto in poslanstvo.

Papež želel opogumiti mlade

Papež Frančišek je tudi dejal, da mu je bilo v veselje biti z mladimi Filipinci, poslušati njihova upanja in skrbi: »Želel sem jim ponuditi svojo spodbudo pri njihovem trudi, da bi prispevali k prenovi družbe, predvsem preko služenja revnim in varovanja naravnega okolja.« Izpostavil je še tudi »skrb za revne«, ki je bistveni element našega življenja in krščanskega pričevanja, kar je papež poudaril tudi med obiskom. Pomeni namreč zavračanje vsake oblike korupcije, saj korupcija krade revnim in je nanjo treba odgovoriti s kulturo poštenosti.

Papež hvaležen za obisk Šrilanke in Filipinov

»Zahvaljujem se Gospodu za ta pastoralni obisk Šrilanke in Filipinov,« je papež Frančišek sklenil katehezo. »Prosim ga, naj vedno blagoslavlja ti dve deželi in naj zvestobo kristjanov približuje evangeljskemu sporočilu o našem odrešenju, spravi in občestvu s Kristusom.«

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.