Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco spregovoril o okolju. Danes namreč poteka svetovni dan okolja, ki opozarja na pretirano odmetavanje hrane. Frančišek je vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, spodbudil, naj z vso resnostjo spoštujejo in varujejo okolje, so pozorni do vsake osebe ter se zoperstavijo kulturi zapravljanja in odmetavanja. Spomnil je na Prvo Mojzesovo knjigo, kjer Bog postavi moškega in žensko na zemljo zato, da bi jo obdelovala in varovala. Po papeževih besedah se pri tem moramo vprašati, kaj to pomeni in ali stvarstvo zares obdelujemo in varujemo ali pa ga izkoriščamo in zanemarjamo.
Ne, stvarstva ne varujemo in ne spoštujemo!
Obdelovati in varovati stvarstvo je Božje naročilo, ki ga ni dal samo na začetku zgodovine, ampak ga daje vsakemu med nami. Gre za del njegovega načrta in pomeni, da naj odgovorno skrbimo za svet, ga spreminjamo tako, da bo postal vrt, kraj, primeren za bivanje vseh ljudi. Benedikt XVI. je večkrat spomnil, da ta naloga, ki nam jo je zaupal Bog Stvarnik, od nas zahteva, da sprejmemo ritem in logiko stvarstva, je dejal Frančišek. »Nas pa,« je nadaljeval, »pogosto vodi napuh gospodovanja, posedovanja, manipuliranja, izkoriščanja. Ne, stvarstva ne varujemo, ne spoštujemo, ne smatramo ga kot zastonjski dar, za katerega je treba skrbet. Izgubljamo držo čudenja, kontemplacije in poslušanja stvarstva.« Ne znamo več brati ritma zgodovine o ljubezni Boga s človekom. Do tega pa po Frančiškovih besedah pride zato, ker razmišljamo in živimo na horizontalni način, oddaljili smo se od Boga, ne beremo njegovih znamenj.
Kultura odpadkov – ne samo hrana, tudi človek
»Obdelovati in varovati« pa se ne nanaša samo na odnos med nami in okoljem, med človekom in stvarstvom, ampak tudi na človeške odnose. Papeži so govorili o ekologiji človeka, ki je tesno povezana z ekologijo okolja. Mi danes živimo trenutek krize, kar vidimo tudi v okolju, predvsem pa pri človeku, je zatrdil Frančišek in poudaril, da je danes človeška oseba v nevarnosti in to je velik problem ekologije človeka. »Nevarnost je resna, kajti vzrok problema ni površinski, ampak globok: ne gre samo za vprašanje ekonomije, ampak za vprašanje etike in antropologije. To je Cerkev večkrat poudarila.« Mnogi sicer temu pritrjujejo, vendar pa sistem ostaja enak, kajti gospodujejo nam dinamike ekonomije in financ, ki jih primanjkuje etika. »To, kar nam danes ukazuje, ni človek, ampak je denar,« je opozoril papež Frančišek. »Bog, naš Oče, naloge varovati zemljo ni dal denarju, ampak nam, moškim in ženskam. Mi imamo to nalogo.« Nadaljeval je, da so ljudje pogosto žrtvovani idolom profita in potrošnje: to je »kultura odpadkov«, kar je papež Frančišek ponazoril s primeri. Ko se pokvari računalnik, je to tragedija, a revščina, pomanjkanje, težave mnogih ljudi pa postanejo nekaj normalnega. Če brezdomci od mraza umirajo na cesti ali če so po svetu otroci, ki nimajo jesti, to ni novica, zdi se nekaj normalnega. Če pa padejo točke na borzi, to pomeni tragedijo. Na ta način se odmetava ljudi, nas, osebe; odvrže se nas, kot da smo odpadki, je poudaril papež Frančišek.
Ko odvržemo hrano, lačnega prikrajšamo za obrok
Opozoril je, da »kultura odpadkov« teži k temu, da bi postala splošna miselnost. Človeško življenje, osebe se več ne smatra kot najvišjo vrednoto, ki jo je treba spoštovati in varovati, še posebej če je to revež ali invalid, če še ni koristen – kot nerojen otrok – ali če ni več koristen – kot ostarela oseba. »Ta kultura odpadkov nas je naredila neobčutljive tudi glede prehrambnih odpadkov, kar je še posebej vredno graje, ko po vsem svetu številne osebe in družine trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.« Včasih so naši stari starši bili zelo pozorni na to, da se nič od stare hrane ni metalo stran. Potrošništvo pa nas je privedlo do tega, da smo se navadili na odvečno in nepotrebno hrano, ki ji ne znamo več dati prave vrednosti, ki gre daleč presega ekonomska merila. »Dobro si zapomnimo,« je poudaril Frančišek, »da hrana, ki jo vržemo stran, je kot da bi revnega in lačnega oropali obroka.« Pri tem je papež vse pozval, naj razmislijo o problemu pomanjkanja in odmetavanja hrane, da bi se resno lotili tega problema ter našli poti in načine za solidarnost do ljudi v pomanjkanju.
Vsi so jedli in se nasitili
Papež je ob koncu kateheze še spomnil na evangelij, ki se je bral na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi. Jezus nasiti množico ljudi s petimi hlebi kruha in dvema ribama. Pomemben je zaključek evangeljskega odlomka: »Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za dvanajst košar koščkov.« Jezus prosi učence, naj nič ne zavržejo. Pomenljivo je tudi število dvanajstih košar, ki pomeni dvanajst izraelskih rodov in simbolično predstavlja vse ljudstvo. »To nam govori, da kadar se hrana razdeli pravično, nihče ni prikrajšan za nujno, vsaka skupnost lahko poskrbi za potrebe najrevnejših. Ekologija človeka in ekologija okolja hodita skupaj,« je sklenil Frančišek.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
