V Vatikanu poteka jubilej za brezdomce in družbeno izključene osebe. Različni dogodki se bodo odvijali vse do nedelje, ko bo papež Frančišek v baziliki sv. Petra zanje daroval sveto mašo. A sveti oče se je z udeleženci jubileja želel srečati že v petek, 11. novembra. Okoli štiri tisoč jih je napolnilo vatikansko dvorano Pavla VI., med njimi pa je bilo tudi šest brezdomcev iz Slovenije, ki jih spremljajo člani Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote ob podpori Slovenske Karitas.
Številni brezdomci in socialno izključene osebe so se skupaj s svojimi spremljevalci v Vatikanu začeli zbirati že od devete ure dalje. Predstavitve različnih skupin in organizacij, pričevanja in nagovori so bili prepleteni z bogatim glasbenim programom in video predstavitvami. Nekaj pred poldnevom se jim je pridružil papež Frančišek. V imenu vseh zbranih sta ga pozdravila francoski kardinal Philippe Barbarin in Etienne Villemain, predsednik francoskega združenja Brat, ki se posveča delu z brezdomci in je tudi poskrbelo, da so danes prišli v Vatikan brezdomci iz 23 evropskih držav. Sveti oče je najprej prisluhnil dvema pričevanjema: starejšemu gospodu Kristjanu iz Francije in Poljaku Robertu, ki sta več let živela na ulici in daleč od vere. Izhajajoč iz njunih zgodb je zatem spregovoril o sanjah in trpljenju, revščini in dostojanstvu, miru in Cerkvi.
»Ne nehajte sanjati!«
»Moški in ženske s trpljenjem in sanjami,« je papež izpostavil na začetku svojega premišljevanja. Trpljenje nam lahko povzroča veliko bolečine, notranje in zunanje. A obenem nam lahko okrepi zmožnost, da gremo naprej. To je »dobro trpljenje«, ki nam pomaga sanjati, je dejal papež Frančišek. Obstaja namreč tudi druga vrsta revščine od te, ki jo živijo brezdomci, in to je, kadar človek »izgubi zmožnost za sanje«. »Ne nehajte sanjati!« je pozval papež. »Sanjajte, da se svet lahko spremeni.« Spomnil je, da je revščina v središču evangelija. Samo tisti, ki mu nekaj primanjkuje, gleda v višino in sanja. Kdor ima vse, ne more sanjati. Preprosti ljudje so prihajali k Jezusu zato, ker so sanjali, da jih bo ozdravil, osvobodil.
»Življenje lepo«
Drugi papežev poudarek, se je nanašal na Kristjanove besede: »Življenje je lepo.« To pomeni, da vidimo življenje kot lepo tudi v najtežjih situacijah. In to po Frančiškovih besedah pomeni živeti ga z dostojanstvom. »Zmožnost najti lepoto tudi v najbolj žalostnih in najbolj trpečih stvareh, imajo lahko samo ljudje, ki imajo dostojanstvo.« Isto dostojanstvo je imel tudi Jezus, ki se je rodil kot reven in živel kot reven. »Reven, ja. Izkoriščan, ne.« Brezdomci, zbrani na avdienci, so zagotovo velikokrat naleteli na ljudi, ki so hoteli izkoristiti njihovo revščino, se z njo okoristiti. A to, da so znali videti lepoto življenja in ohraniti dostojanstvo, jih je rešilo pred tem, da bi postali sužnji. »Revni, ja. Sužnji, ne.«
Revščina uči solidarnosti
V nadaljevanju se je papež oprl na Robertove besede, da je življenje včasih zelo težko živeti. A vidimo lahko, da je tudi za mnoge druge življenje še težje. Vedno lahko srečamo osebe, ki so še bolj revne od nas, kar je sveti oče povezal s solidarnostjo. Biti solidaren in pomagati, ponuditi roko nekomu, ki trpi še bolj od mene. »Zmožnost solidarnosti je sad revščine. Kjer je veliko bogastva, se pozablja na solidarnost. Človeku ničesar ne manjka. A kadar trpiš zaradi revščine, te to naredi solidarnega, da iztegneš roko tistemu, ki živi še v težjih razmerah od tebe.« Papež se je zbranim zahvalil: »Hvala za ta zgled. Naučite ta svet solidarnosti!«
»Največja revščina je vojna!«
Frančišek je spregovoril še o miru: »Največja revščina je vojna! To je revščina, ki uničuje!« Slišati to iz ust človeka, ki je trpel materialno revščino – papež je pri tem mislil na Kristjanovo življenjsko zgodbo – je »klic k delu za mir«. Mir se je za nas kristjane začel v hlevu, v družini, ki je bila odrinjena na rob. Bog želi mir za vsakega od svojih otrok. »Vi, izhajajoč iz svoje revščine, iz svoje situacije, ste lahko ustvarjalci miru,« jim je dejal. Vojne se odvijajo med bogatiti, da bi imeli še več, več moči, denarja, teritorija … Zelo žalostno pa je, kadar se vojna odvija med revnimi. »Revni so, ravno zato, ker so revni, bolj nagnjeni k temu, da so oblikovalci miru. Potrebujemo mir na svetu! Potrebujemo mir v Cerkvi. Vse Cerkve potrebujejo mir. Vse religije potrebujejo rast v miru, saj so vse religije glasniki miru.« Papež je spodbudil, naj vsak med njimi pomaga rasti v miru tistemu verstvu, kateremu pripada.
»Prosim vas za odpuščanje«
Sveti oče je srečanje z brezdomci sklenil s prošnjo za odpuščanje: »Prosim vas, da mi odpustite, če sem vas kdaj užali s svojimi besedami ali pa nisem povedal tistega, kar bi moral povedati.« Odpuščanje je prosil tudi v imenu kristjanov, ki v središču evangelija ne najdejo revščine. »Prosim vas za odpuščanje za vsakokrat, ko mi kristjani pred revno osebo ali pred revščino gledamo na drugo stran.« Papež Frančišek je ob koncu srečanja za vse zbrane na jubileju še zmolil posebno molitev in jih blagoslovil.
