Papež Frančišek je pred začetkom vrha skupine G8 poslal pismo britanskemu premierju Davidu Cameronu in v njem poudaril, da mora v središču vsake politične in gospodarske dejavnosti biti človeška oseba. Gre za papežev odgovor na pismo britanskega premierja, ki je 5. junija letos pisal svetemu očetu o programu vrha skupine G8, ki danes in jutri poteka v bližini Belfasta na Severnem Irskem. Papež Frančišek je v pismu poudaril, da je osnovnega pomena postaviti človeka, vsakega posameznega moškega in žensko, v središče narodne in mednarodne politične in gospodarske dejavnosti, kajti človek je najresničnejši in najpomembnejši vir politike in gospodarstva, obenem pa tudi njun glavni cilj.
Papež se je dotaknil tudi tem, o katerih razpravljajo voditelji gospodarsko najrazvitejših držav na svetu. Med drugim je zapisal, da je nepogrešljivi okvir za razvijanje političnih dejavnosti mednarodni mir. Pri tem izpostavi razmere na Bližnjem vzhodu in Siriji – kar je tudi ena od tem zasedanja vrha – in izrazi željo, da bi vrh dosegel takojšne in trajno prenehanje uporabe orožja v Siriji ter bi vse strani začele s pogajanji. Mir zahteva trajno odpoved nekaterim zahtevam, da bi tako skupaj gradili bolj nepristranski in pravičnejši mir, nadaljuje papež v svojem pismu. Mir je prav tako nepogrešljiv pri zaščiti žensk, otrok in drugih nedolžnih žrtev ter pri premagovanju lakote, predvsem med žrtvami vojne.
Tudi ostali ukrepi, ki poudarjajo zakonitost kor rdečo nit razvoja in želijo preprečiti davčne utaje, zagotoviti transparentnost in odgovornost voditeljev, po papeževem prepričanju kažejo na globok etični izvor problemov. Kot je to že opozarjal Benedikt XVI., sedanja globalna kriza opozarja, da etika ni nekaj zunanjega ekonomiji, ampak je integralen in neizbežen del ekonomskega mišljenja in delovanja. Po Frančiškovih besedah morajo vsi dolgoročni ukrepi biti vodeni z etiko resnice, ki vključuje predvsem spoštovanje resnice o človeku, ki ni le dodaten ekonomski faktor ali razpoložljivo blago, ampak ima naravo in dostojanstvo, ki ju ni mogoče zmanjšati na navadne ekonomske račune. Zato je skrb za osnovno materialno in duhovno blaginjo vsakega človeka izhodiščna točka vsake politične in ekonomske rešitve ter zadnje merilo njegove učinkovitosti in etičnosti. Cilj ekonomije in politike je ravno služenje ljudem, začenši pri najrevnejših in najšibkejših, ne glede na to, kje se nahajajo, četudi v materinem telesu. Vsaka ekonomska in politična teorija ali delovanje bi si morala prizadevati, da bi vsakemu prebivalcu na zemlji zagotovila minimalno blaginjo, ki omogoča živeti dostojanstveno in svobodno, z možnostjo preživljati družino, vzgajati otroke, slaviti Boga in razvijati lastne človeške sposobnosti. To je po Frančiškovih besedah temeljno. Brez takšnega pogleda vsa ekonomska dejavnost ne bi imela smisla.
Papež v pismu gostitelju vrha G8 še zapiše, da ekonomski in politični izzivi, s katerimi se sooča današnji svet, zahtevajo spremembo drž, ki bi ponovno dale svoje mesto cilju, ki je človeška oseba, in sredstvom, kar sta ekonomija in politika. Denar in druga politična in ekonomska sredstva morajo služiti in ne vladati, je poudaril Frančišek in dodal, da se je treba zavedati, da je zastonjska in nesebična solidarnost ključ za dobro funkcioniranje svetovnega gospodarstva.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
