Papež Frančišek se je v ponedeljek, 26. oktobra, srečal z okoli 7 tisoč Romi, Sinti in drugimi potujočimi ljudstvi. Ti se udeležujejo romanja, ki ga je ob 50. obletnici obiska bl. Pavla VI. v nomadskem taborišču v Pomezii organiziral Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih. To je bilo 26. septembra 1965. »Gospod naj bo z vami (o Del si tumentsa)!« Tako je papež pozdravil zbrane in takoj spomnil na zgodovinski dogodek pred petdesetimi leti. Pavel VI. je takrat z očetovsko pozornostjo dejal: »Kjerkoli se ustavite, na vas gledajo kot na nadležneže in tujce … Tukaj ne … Tukaj ste našli nekoga, ki vas ima rad, vas spoštuje, ceni in vas podpira.« S temi besedami je takratni papež Cerkev spodbudil k pastoralni zavzetosti za ta ljudstva, obenem pa njih opogumil, da bi ji zaupali. Od tistega dne dalje smo bili priča velikim spremembam.
Posvečenim osebam: Priče evangeljske prosojnosti
Znamenje vere in duhovne rasti teh etnij je naraščajoče število duhovniških, diakonskih in redovniških poklicev. Papež Frančišek je izpostavil škofa Devprasada Ganavo, ki je bil navzoč na današnjem srečanju. Vse posvečene osebe pa je opozoril, da njihovi bratje in sestre nanje gledajo z zaupanjem in upanjem. In sicer zaradi tistega, kar lahko storijo v procesu sprave znotraj družbe in Cerkve: »Ste prehod med dvema kulturama, zato se od vas zahteva, da ste vedno priče evangeljske prosojnosti.« Tako lahko spodbudijo rojstvo in rast novih poklicev ter zanje skrbijo. A spremljevalci naj ne bi bili le na duhovni poti, temveč tudi v običajnem vsakdanjem življenju z vsemi njegovimi napori, radostmi in skrbmi.
Pravice in dolžnosti – osnova za miroljubno sobivanje
Papež Frančišek je nadalje zatrdil, da pozna težave, s katerimi se soočajo ta ljudstva. Med obiski v nekaterih rimskih župnijah se je srečal s slabimi pogoji, v katerih živijo mnogi med njimi, in ki so posledica malomarnosti ter pomanjkanja dela in nujnih sredstev za bivanje. »To je v nasprotju s pravico vsake osebe do dostojanstvenega življenja, spodobnega dela, izobrazbe in zdravstvene oskrbe. Moralni in družbeni red zahtevata, da vsako človeško bitje lahko uživa temeljne pravice in da mora odgovoriti z lastnimi dolžnostmi.« To je osnova, na kateri se lahko zgradi miroljubno sobivanje. Takšno, v katerem različne kulture in tradicije svoje vrednote negujejo v drži, ki ne vključuje zaprtosti in nasprotovanja, ampak je drža dialoga in integracije.
Da bi obrnila nova stran zgodovine
»Želim, da bi se tudi za vaše ljudstvo začela nova zgodovina, prenovljena zgodovina. Da bi obrnila stran!« Nastopil je čas za izkoreninjenje predsodkov in medsebojnega nezaupanja, ki so pogosto temelj diskriminacije, rasizma in ksenofobije. Nihče se ne sme počutiti samega in nihče ni upravičen, da potepta dostojanstvo in pravice drugih. Dopustimo, da evangelij usmiljenja presune našo vest, in odprimo srca ter dlani za najbolj uboge in odrinjene na rob. »Vas spodbujam kot prve, da se v današnjih mestih, kjer je toliko individualizma, zavzamete za gradnjo bolj človeških periferij, vezi bratstva in medsebojne delitve.« Sveti oče je še dodal, da je to njihova odgovornost in naloga. Spomnil jih je na zgled bl. Zefirina Giméneza Mallo, sina nomadskega ljudstva, ki se je odlikoval s svojimi krepostmi, ponižnostjo in poštenostjo. Pa tudi s pobožnostjo do Marije, ki ga je pripeljala do mučeništva, tako da je danes poznan kot »mučenec rožnega venca«.
Ste protagonisti vaše prihodnosti – pomen izobrazbe
»Dragi prijatelji, medijem in javnemu mnenju ne dajte priložnosti, da bi o vas slabo govorili. Vi sami ste protagonisti vaše sedanjosti in vaše prihodnosti.« Kot vsi državljani lahko prispevajo k blaginji in napredku družbe, če spoštujejo njene zakone, izpolnjujejo svoje dolžnosti in se integrirajo. Njihova kultura je danes v fazi spreminjanja. Zaradi tehnološkega razvoja se mladi, ki so prihodnost, vse bolj zavedajo svojih potencialov in svojega dostojanstva. Zato jim mora biti zagotovljeno primerno šolanje. To je njihova pravica. Izobrazba je temelj za zdrav razvoj osebe, je pojasnil papež Frančišek. Pomembno pa je, da mlade k učenju spodbudijo družina, starši ali stari starši. Njihova naloga je tudi preveriti, da šolo zares obiskujejo. »Dostop do izobrazbe vašim mladim omogoči, da postanejo aktivni državljani, da sodelujejo v političnem, družbenem in ekonomskem življenju vaših držav.« Javne institucije, je še dodal sveti oče, pa morajo zanje zagotoviti primerne programe. Proces integracije družbi zastavlja izziv, da bolje spozna kulturo, zgodovino in vrednote potujočih ljudstev.
Papež Frančišek je nato sklenil z besedami bl. Pavla VI.: »V Cerkvi niste na robu, ampak ste, pod določenimi vidiki, v središču, ste v srcu. Vi ste v srcu Cerkve.« V tem srcu pa je tudi Marija, njihova zavetnica, kateri je papež, tako kot bl. Zefirinu, izročil njihove družine in njihovo prihodnost. Na koncu avdience je sveti oče še okronal Marijin kip, tako kot je pred petdesetimi leti storil Pavel VI.
Vir: Radio Vatikan.
