Papež Frančišek je danes, 17. februarja, dopoldne obiskal rimsko univerzo Roma Tre. Pozdravnemu govoru rektorja univerze so sledila vprašanja štirih študentov, na katera je sveti oče sicer že imel pripravljen govor, a ga je raje izročil v branje ter zbrane spontano nagovoril. V ospredje je postavil problem nasilja na svetu, vprašanje globalizacije, enosti in različnosti, vlogo univerze in dialoga ter vprašanje migracije in sprejemanja priseljencev.
Dialog je pomemben. Iskati resnico, dobroto in lepoto
Papež se je najprej dotaknil vprašanja o nasilju v današnjem svetu in dejal, da to izvira iz človekovega srca. Danes namreč obstaja tudi nasilje v izražanju in govorjenju. Naglica in hitrost življenja nas naredita nasilne tudi doma. Nasilje nad dela vedno bolj anonimne, vzame nam ime, drug pred drugim postanemo anonimni, naši odnosi postanejo brezimni. Takšne drže rastejo in po papeževih besedah vodijo v vojne na svetovni ravni. Ne moremo zanikati, da danes obstaja tretja svetovna vojna po koščkih. Papež je poudaril, da je treba znižati ton, govoriti manj in poslušati več. Preden razpravljamo, se moramo pogovarjati. Dialog namreč zbliža osebe in njihova srca. Z dialogom se ustvarja prijateljstvo, oblikuje se družbeno prijateljstvo. Z današnjo nizko ravnijo političnega dialoga na svetu se izgubi čut za družbeno izgrajevanje, za družbeno sobivanje – ta pa se ustvarja z dialogom, pred katerim je treba poslušati. Pomembna je tudi potrpežljivost dialoga. Kjer ni dialoga, je nasilje. Vojne se ne začnejo tam, kjer so izbruhnile, ampak se začnejo v srcu, kadar se oseba ni zmožna odpreti se za drugega, ga spoštovati, se pogovarjati. Kadar ni dialoga doma, ko se kriči, namesto da bi se pogovarjalo, ali ko ob mizi vsak gleda v telefon, namesto da bi se pogovarjali – to so vse začetki vojne, saj ni dialoga. To je po papeževem prepričanju temeljnega pomena. Univerza pa je ravno prostor, kjer se lahko vzpostavlja dialog. Dialog je lasten univerzi, ki mora biti oblikovalka dialoga. Frančišek je poudaril, da je na univerzi pomembno učiti se, da bi živeli resnico, živeli dobroto in živeli lepoto. Resnica, dobrota in lepota so temeljne in te je treba iskati.
Enost v različnosti
V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o enosti v različnosti. Življenje je treba sprejeti takšno, kakršno je, sprejeti spremembe, ki nam jih prinaša neka doba. A vedno je treba iskati enost, ki pa je nekaj popolnoma drugega kot uniformnost. Enost mora obstajati v različnostih. Uniformnost namreč pomeni uničenje enosti, saj ti vzame možnost, da si drugačen. Za to enost v različnosti bi si morala prizadevati tudi globalizacija.
Migrante sprejeti kot brate in sestre
Ob koncu se je dotaknil še vprašanja strahu, ki je navzoč v Evropi pred prihajajočimi migranti. Dejal je, da je Evropa skozi zgodovina bila deležna mnogih vpadov, a na ta način se je gradila. Migracija ni nevarnost, ampak je izziv za rast. Poudaril je, da je problem migrantov danes treba dobro premisliti. Veliko ljudi prihaja iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Bežijo pred vojnami ali pred lakoto. Najboljša rešitev je po papeževih besedah ustaviti vojno in narediti mir oziroma preprečiti lakoto z vlaganjem v območja, da bi ljudje imeli delo in bi lahko preživeli. Papež je poudaril, naj ne pozabimo, da je Sredozemlje danes pokopališče. Zatrdil je še, da je imigrante treba sprejeti kot brate in sestre, saj so ljudje kakor mi. Zatem pa jih je treba integrirati v družbo. Migranti nosijo s sabo kulturo, ki je za nas obogatitev, a tudi oni morajo sprejeti našo kulturo.
