Po ekumenski molitvi v luteranski katedrali je papež Frančišek odšel v športno areno v Malmöju, kjer je v ponedeljek, 31. oktobra, potekalo ekumensko srečanje. Po uvodnih pesmih, pričevanjih in govoru predsednika Svetovne luteranske zveze je zbrane predstavnike in delegate krščanskih veroizpovedi nagovoril tudi sveti oče.

Med nami je mnogo več tistega, kar nas združuje, kot tistega, kar nas ločuje

»Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se Bogu za to skupno komemoracijo ob 500-letnici Reforme, ki jo živimo s prenovljenim duhom ter v zavedanju, da je enost med kristjani prednostna naloga, saj prepoznavamo, da je med nami mnogo več tistega, kar nas združuje, kot tistega, kar nas ločuje. Pot, ki smo jo začeli zato, da bi jo dosegli, je že velik dar, ki nam ga Bog podarja. Zahvaljujoč njegovi pomoči, smo danes zbrani tukaj, luterani in katoličani, v duhu občestvenosti, da bi svoj pogled usmerili k edinemu Gospodu, Jezusu Kristusu.«

Skupna izjava Caritas Internationalis in Svetovne službe svetovne luteranske zveze

»Zaradi dialoga med nami smo mogli poglobiti vzajemno razumevanje, vzbuditi medsebojno zaupanje ter potrditi željo, da bi hodili proti polnemu občestvu. Eden od sadov tega dialoga je sodelovanje med različnimi organizacijami Svetovne luteranske zveze in katoliško Cerkvijo. Zahvaljujoč temu novemu ozračju razumevanja, bosta danes Caritas Internationalis in Svetovna služba Svetovne luteranske zveze podpisali skupno izjavo o dogovorih. Namen le-te je razviti in utrditi kulturo sodelovanja za pospeševanje človeškega dostojanstva in družbene pravičnosti. Prisrčno pozdravljam člane obeh organizacij, ki sta bili in sta v svetu, razdrobljenem zaradi vojn, svetel zgled predanosti in služenja bližnjemu. Spodbujam jih, naj gredo naprej po poti sodelovanja.«

Vsi smo odgovorni za varovanje stvarstva

»Pozorno sem poslušal pričevanja: kako sredi mnogih izzivov, dan za dnem, dajo na razpolago življenje za izgradnjo sveta, ki bi bil vedno bolj v skladu z Božjimi načrti. Pranita je omenila stvarstvo. Zagotovo je vse stvarstvo izraz neizmerne Božje ljubezni do nas; zato moremo tudi preko darov narave zreti Boga. Tako kot ti, sem tudi sam osupel zaradi izkoriščanj, ki škodujejo planetu, našemu skupnemu domu, in ki imajo hude posledice tudi za podnebje. Kakor si prav spomnila, so zaradi tega pogosto najbolj prizadete osebe, ki so najbolj ranljive in imajo manj sredstev ter so se primorane preseliti, da bi se obvarovale pred učinki podnebnih sprememb. Vsi smo odgovorni za varovanje stvarstva, še posebej mi kristjani. Naš način življenja, naše vedenje morata biti v skladu z našo vero. Poklicani smo gojiti harmonijo s samimi seboj in z drugimi, pa tudi z Bogom in z delom njegovih rok. Pranita, spodbujam te, da bi si še naprej prizadevala delovati v prid našemu skupnemu domu.« 

Povezovanje kristjanov v Kolumbiji

»Msgr. Hector Fabio nas je seznanil o skupnem delu, ki ga katoličani in luterani opravljajo v Kolumbiji. Dobra novica je, da se kristjani povezujejo, da bi začeli s skupnostnimi in družbenimi procesi, ki so v interesu vseh. Prosim vas za posebno molitev za tisto čudovito deželo, da bi mogli s sodelovanjem vseh  končno doseči mir, ki je tako želen in potreben za vredno človeško sobivanje. Naj bo molitev, ki objame tudi vse države, v katerih se podaljšujejo težke konfliktne situacije.«

Norost ljubezni do Boga in do bližnjega

»Marguerite je našo pozornost usmerila na delo za pomoč otrokom, ki so žrtve mnogih grozot ter na prizadevanje za mir. To je občudovanja vredno in je obenem poziv, da bi resno vzeli neštete situacije ranljivosti, zaradi katerih trpijo mnoge osebe, ki niso zaščitene, ki nimajo glasu. To, kar je zate poslanstvo, je bilo seme, ki je obrodilo bogate sadove. In danes, zahvaljujoč temu semenu, se na tisoče otrok lahko uči, raste in zdravijo. Zahvaljujem se ti za to, da zdaj, tudi v izgnanstvu, še naprej posreduješ sporočilo miru.« Marguerite, ki je sicer iz Burundija, je zaradi težke situacije v državi skupaj z organizacijo Hiša miru namreč našla zatočišče v Ruandi, kjer s sodelavci spremlja begunce. Sveti oče je nadaljeval z naslednjimi besedami: »Rekla si, da vsi, ki te poznajo, mislijo, da je to, kar delaš, norost. Seveda, je norost ljubezni do Boga in do bližnjega. Ko bi se le ta norost mogla širiti, osvetljena z vero in zaupanjem v Previdnost! Pojdi naprej in naj glas upanja, kateremu si prisluhnila na začetku svoje 'avanture', še naprej spodbuja tvoje srce in srca mnogih mladih.«

Ganljivo pričevanje Rose, članice olimpijske begunske ekipe

Kot zadnja je svojo življenjsko zgodbo predstavila 23-letna Rose iz Južnega Sudana, članica olimpijske begunske ekipe, ki je letos poleti nastopila v Rio de Janeiru. Papež Frančišek je svoj nagovor nadaljeval z besedami, da je bilo njeno pričevanje resnično ganljivo: »Znala je izkoristiti talent, ki ga je prejela od Boga, preko športa. Namesto, da bi svoje moči zapravljala v sovražnih situacijah, jih je vložila v rodovitno življenje. Medtem ko sem poslušal tvoje pričevanje, so mi na misel prihajali mnogi mladi, ki potrebujejo pričevanja, kakršno je tvoje. Rad bi spomnil, da vsi lahko odkrijejo, kako čudovito je biti Božji otroci in da je privilegij, da prejemamo Njegovo naklonjenost in ljubezen. Rose, iz srca se ti zahvaljujem za tvoj trud in požrtvovalnost za to, da bi druga dekleta spodbudila, naj se vrnejo v šolo, pa tudi za tvojo vsakodnevno molitev za mir v mladi državi Južni Sudan, ki ga tako potrebuje.«

Napraviti otipljivo nežnost in usmiljeno ljubezen Boga, ki ne škartira nikogar

»Po tem, ko smo prisluhnili tem močnim pričevanjem, ki nas vabijo k razmisleku o našem življenju in načinu, na katerega odgovarjamo na situacije potreb, ki jih srečujemo, se želim zahvaliti vsem vladam, ki pomagajo pribežnikom, beguncem in prosilcem za azil. Vsako dejanje, ki je v pomoč tem osebam, ki potrebujejo zaščito, predstavlja veliko gesto solidarnosti in priznavanja njihovega dostojanstva. Za nas kristjane je prednostna naloga iti naproti škartiranim in odrinjenim na rob v našem svetu; napraviti otipljivo nežnost in usmiljeno ljubezen Boga, ki ne škartira nikogar, ampak sprejema vse.«

Spomin na Sirijo in molitev zanjo

»Kmalu bomo prisluhnili pričevanju škofa Antoina, ki živi v Alepu, mestu, ki je izčrpano zaradi vojne, kjer so prezirane in poteptane celo najbolj temeljne pravice. Novice nam vsak dan poročajo o neizrekljivem trpljenju zaradi sirskega konflikta, ki traja zdaj že več kot pet let. Sredi tolikega opustošenja je resnično herojsko, da tam ostajajo moški in ženske, ki nudijo materialno in duhovno pomoč tistim, ki ju potrebujejo. Prav tako občudovanja vredno je, da ti, dragi brat, še naprej deluješ sredi tolikih nevarnosti, da bi nam povedal o dramatični situaciji Sircev. Vsak izmed njih je v našem srcu in v naši molitvi. Prosimo za milost spreobrnjenja src tistih, ki imajo odgovornost za usodo tistega področja.«

Da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja

»Dragi bratje in sestre, ne dovolimo, da bi zaradi nasprotovanj postali malodušni. Te zgodbe nas spodbujajo ter nam dajejo nov zagon, da bi delali vedno bolj združeni. Ko se bomo vrnili domov, ponesimo s seboj prizadevanje za to, da bi vsak dan naredili gesto miru in sprave, da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja.«      

Ekumenskemu dogodku v areni je sledilo srečanje s 30 voditelji krščanskih delegacij. Svetega očeta so spremljali kardinal Kurt Koch ter predsednik in podpredsednik Svetovne luteranske zveze.

Vir: Radio Vatikan.