Papež Frančišek je sredino katehezo med splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu svetega Petra, namenil veri v odpuščanje grehov. Če je prejšnjo sredo govoril o odpuščanju grehov v povezavi s krstom, pa se je tokrat navezal na t.i. »oblastjo ključev«, kar je svetopisemski simbol poslanstva, ki ga je Jezus zaupal apostolom.

Sveti Duh – protagonist odpuščanja grehov
»Protagonist odpuščanja grehov je Sveti Duh,« je Frančišek začel katehezo. Ko se je Jezus po vstajenju prvič prikazal učencem, je dihnil vanje in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« (Jn 20, 22-23). Jezus, ki ima že spremenjeno telo, je že novi človek, ki daje velikonočne darove, sadove svoje smrti in vstajenja: mir, veselje, odpuščanje grehov, poslanstvo, predvsem pa dar Svetega Duha, ki je izvir vseh ostalih. Jezusov dih kaže na posredovanje novega življenja, prenovljenega z odpuščanjem. »A preden Jezus naredi gesto diha in podari Duha, pokaže svoje rane na dlaneh in strani: te rane predstavljajo ceno našega zveličanja. Sveti Duh nam prinaša odpuščanje Boga, ki gre preko Jezusovih ran,« je poudaril papež. Te rane je Jezus hotel ohraniti tudi v nebesih, kjer jih kaže Očetu. Po moči teh ran so naši grehi odpuščeni. Tako je Jezus dal svoje življenje za naš mir in veselje, za milost v naši duši in odpuščanje naših grehov.

Cerkev – varuhinja oblasti ključev
Varuhinja oblasti ključev je Cerkev, kajti Jezus je apostolom dal moč odpuščanja grehov, je nadaljeval sveti oče. Bog odpušča vsakemu človeku po svojem usmiljenju, a hotel je, da tisti, ki pripadajo Kristusu in Cerkvi, prejmejo odpuščanje po služabnikih skupnosti. Preko apostolske službe me doseže usmiljenje Boga, moji grehi so odpuščeni in podarjeno mi je veselje. Na ta način nas Jezus kliče, da živimo spravo tudi na cerkveni, skupnostni ravni. Cerkev, ki je sveta in obenem potrebna pokore, vse življenje spremlja našo pot spreobrnjenja. »Cerkev ni gospodarica oblasti ključev, ampak je služabnica v službi usmiljenja in se razveseli vsakokrat, ko lahko podari ta božji dar,« je povedal papež Frančišek.

Dodal je, da mnogi morda ne razumejo te cerkvene razsežnosti odpuščanja, kajti vedno bolj dominirata individualizem in subjektivizem, kar čutimo tudi mi kristjani. Res je, da Bog odpušča vsakemu skesanemu grešniku osebno, a kristjan je vezan na Kristusa, Kristus pa je združen s Cerkvijo. To po papeževih besedah moramo ceniti. Da mi je Bog odpustil je dar in prav tako skrb, zaščita in varnost.

Duhovnik – orodje za odpuščanje grehov
Orodje odpuščanja grehov je duhovnik, je zatrdil papež Frančišek in tako naredil še tretji poudarek glede odpuščanja grehov v moči oblasti ključev. Božje odpuščanje, ki ga prejmemo v Cerkvi, nam je posredovano preko službe našega brata, duhovnika. Tudi on tako kot mi potrebuje usmiljenje in postane orodje usmiljenja. Frančišek je dodal, da se tudi duhovniki in škofje morajo spovedati ter da se tudi sam spove vsakih štirinajst dni, kajti tudi papež je grešnik. Ponovno je poudaril, da je res, da Bog vedno posluša, vendar pa nam v zakramentu sprave pošlje brata, da prinese odpuščanje, zagotovilo odpuščanja v imenu Cerkve.

Služba, ki jo duhovnik nudi kot Božji služabnik, ki odpušča grehe, je po papeževih besedah zelo delikatna. Zahteva, da je njegovo srce srce miru, da ne ravna grdo z verniki, ampak je blag, dobrohoten in usmiljen, da zna v srcih sejati upanje ter se predvsem zaveda, da brat ali sestra, ki je pristopil k zakramentu sprave, želi odpuščanje, da bi ga Jezus ozdravil. Za duhovnika, ki nima tega razpoloženja duha, je bolje, da ne opravlja te službe, je dejal papež in poudaril, da imamo vsi verniki pravico v duhovnikih najti služabnike Božjega odpuščanja.

Sklenil je z vprašanji: Ali se kot člani Cerkve zavedamo lepote tega daru, ki nam ga nudi Bog? Čutimo veselje ob tej skrbi, tej materinski pozornosti, ki nam jo namenja Cerkev? Jo znamo ceniti s preprostostjo? Ne pozabimo, da se Bog nikoli ne utrudi odpuščati nam, ampak nas po službi duhovnika stiska v novem objemu, ki nas obnavlja in nam omogoča, da ponovno vstanemo in se podamo na novo pot. To je namreč naše življenje: nenehno na novo vstajati in se podati na pot, je še dejal papež Frančišek.

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.