V četrtek, 13. oktobra 2016, je izšla poslanica papeža Frančiška za 103. svetovni dan migrantov in beguncev, ki ga bomo obhajali 15. januarja 2017. Dokument nosi naslov Mladoletni migranti, ranljivi in brez glasu. V ospredje postavlja problematiko otrok in mladostnikov migrantov, ki so nezaščiteni v trojnem pomenu: kot mladoletniki, kot tujci in kot nemočni, v kolikor so iz različnih razlogov prisiljeni živeti daleč od svoje domovine in ločeni od družinskih vezi, opozori papež na začetku poslanice.
Najranljivejša skupina
Migracija danes ni pojav, omejen samo na nekatere dele planeta, ampak se dotika vseh celin ter vedno bolj postaja »svetovno vprašanje«. Prav tako ne gre samo za osebe, ki iščejo dostojno delo in boljše življenjske pogoje, ampak tudi za moške in ženske, ostarele in otroke, ki so »prisiljeni zapustiti svoje domove, da bi se rešili in drugje našli mir in varnost«. Na prvem mestu so ravno mladoletne osebe, ki plačajo visoko ceno emigracije, ki jo skoraj vedno povzročajo »nasilje, revščina in okoljske razmere«. Papež opozori na trgovino z otroki, izkoriščanje in zlorabe mladoletnikov ter na splošno kršenje njihovih pravic do otroštva, ki so jim zagotovljene z mednarodno Konvencijo o otrokovih pravicah.
Med migranti predstavljajo otroci »najranljivejšo skupino, saj so nevidni in brez glasu«: nimajo dokumentov in tako ostanejo skriti pred svetom; odsotnost odraslih, ki bi jih spremljali, jim onemogoča, da bi se slišal njihov glas. Mladoletni migranti tako z lahkoto »končajo na najnižjih ravneh človeške degradacije, kjer nezakonitost in nasilje uničita prihodnost premnogih nedolžnih, medtem ko je mrežo zlorab mladoletnih oseb težko raztrgati«.
Migracija kot znamenje časov
Papež poda nekaj konkretnih smernic, kako se spoprijeti s takšnimi razmerami. Najprej se je treba zavedati, na migracijski pojav ni iztrgan iz zgodovine zveličanja, ampak je njen del. Predstavlja »znamenje časov«, ki govori o previdnostnem delovanju Boga v zgodovini in človeški skupnosti v luči univerzalnega občestva. Cerkev zato spodbuja, naj se prepozna Božji načrt tudi v tem pojavu, z gotovim prepričanjem, da »nihče ni tujec v krščanski skupnosti, ki obsega vsak narod, raso, ljudstvo in jezik. Vsak je dragocen, osebe so pomembnejše od stvari in vrednost vsake ustanove se meri v načinu, kako ravna z življenjem in dostojanstvom človeka, predvsem v najranljivejših pogojih, kot je to v primeru mladoletnih migrantov.«
Usmeriti se je treba na »zaščito, integracijo in trajne rešitve«, poudarja papež. Mladoletnim migrantom je treba zagotoviti »varstvo in zaščito«, kajti ti fantje in dekleta pogosto končajo na ulici, prepuščeni so samim sebi, postanejo žrtve izkoriščevalcev brez vesti, ki jih spremenijo v predmet fizičnega, moralnega in spolnega nasilja. Sveti oče opozarja, da je meja med migracijo in trgovanjem z ljudmi pogosto zelo tanka. Med različnimi dejavniki, ki povzročajo ranljivost migrantov, še posebej mladoletnih, papež izpostavi tudi povpraševanje in ga opredeli kot najmočnejši faktor izkoriščanja in zlorab otrok.
Nujno je, da imigranti, ravno v dobro svojih otrok, vedno tesneje sodelujejo s skupnostjo, ki jih sprejema. Frančišek spomni na mnoge cerkvene in civilne ustanove, ki za zaščito mladoletnikov naredijo veliko. Pomembno je, da prihaja do vedno bolj učinkovitega in vključevalnega sodelovanja, ki sloni na izmenjavi informacij in prav tako na okrepitvi mrež, ki omogočajo pravočasno in razvejeno posredovanje.
Integracija otrok in mladih migrantov
Na drugem mestu papež Frančišek poudarja, da si je treba prizadevati za »integracijo otrok in mladih migrantov«. Ti so namreč v vsem odvisni od odraslih, pri čemer sveti oče opozarja, da pomanjkanje finančnih virov pogosto preprečuje sprejetje ustreznih politik na področju sprejemanja, pomoči in vključevanja. Namesto da bi se pospeševalo družbeno vključevanje mladoletnih migrantov ali pa varno vračanje v njihovo domovino, se usmerja samo v preprečevanje njihovega vstopa, s čimer pa se podpira zatekanje k ilegalnim mrežam.
Položaj mladoletnih migrantov je še slabši, kadar se znajdejo v prekrških ali so vpleteni v organiziran kriminal. Prav tako je temeljno, da se sprejmejo ustrezni narodni postopki in načrti za sporazumno sodelovanje med državami izvora in državami, ki migrante sprejmejo, da bi se tako odstranilo vzroke za prisiljeno emigracijo mladoletnikov.
Sprejeti trajne rešitve
Na tretjem mestu papež poziva k sprejetju »trajnih rešitev«. Med razlogi za problem mladoletnih migrantov navede vojne, kršenje človekovih pravic, korupcijo, revščino, naravno neravnovesje in naravne nesreče. S temi vzroki se je treba spoprijeti v državah izvora. Vsa mednarodna skupnost se mora zavzeti za razrešitev konfliktov in zaustavitev nasilja, ki osebe silijo v beg. Zastaviti je treba dolgoročni načrt, pripraviti ustrezne programe za območja, kjer prihaja do največjih krivic in nestabilnosti.
Papež ob koncu poslanice besede nameni še osebam, ki spremljajo otroke in mladostnike po poteh emigracije. Opogumi jih, naj se ne utrudijo pogumno živeti pričevanje o evangeliju, ki jih poziva, da v najmanjših in najranljivejših sprejmejo Gospoda Jezusa.
