Drage katehistinje, katehisti in kateheti,

spet smo na začetku katehetskega leta in vsak začetek daje novo upanje, novo pričakovanje, prinaša tudi nove ideje in nove možnosti grajenja katehetskih odnosov, ki so med temeljnimi za življenje cerkvenih občestev. Verjamem, da je lahko komu kakšna težja izkušnja iz prejšnjega leta ovira, da bi z optimizmom stopil na pot novega katehetskega leta. A prepričan sem, da je tudi od lanskega leta ostalo več pozitivnega, dobrega kot slabega.

Na misel mi prihaja ena izmed značilnosti svetosti, ki je po mnenju papeža Frančiška v našem času neobhodno potrebna: »Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi zgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem. Biti kristjan je ›veselje v Svetem Duhu‹ (Rim 14,17), kajti ljubezni nujno sledi veselje. Kdor ljubi, je vedno deležen združenja z ljubljenim. […] Zato ljubezni sledi veselje« (VR 122). V našem kontekstu lahko navedeno razumem takole: »Katehet živi veselo in s smislom za humor.« Da, ukvarjati se danes z versko vzgojo otrok in mladine je svetniško delo in ga morejo dobro opraviti le tisti, ki jih Bog napolnjuje z veseljem in imajo smisel za humor. Res je tovrstno veselje sad Svetega Duha, a sad ni le dar, marveč predpostavlja tudi sodelovanje, da lahko dozori. Odločite se torej, da boste letos stopili v katehetsko leto s kančkom veselja in smisla za humor več.

Otroci imajo smisel za veselje in humor. Na papeževo spodbudo velja »vreči mreže« tudi na to stran »čolna«. Celo nekaj knjig je v zadnjih letih izšlo, ki lahko pomagajo v tej smeri. V eni izmed njih beremo: »Oče Filemon je spoznal, da je zelo daleč od popolnosti, ko je vprašal vaške mulce: ›Kaj se igrate, otroci moji?‹ ›Iščemo največjega lažnivca.‹ ›Ojej, v mojih mladih letih nismo poznali takšnih igric.‹ ›Zmagal si! Zmagal si!‹ so bili navdušeni otroci.« Prepričan sem, da je tudi katehetsko prizadevanje pot svetosti, zatorej ga je treba živeti veselo in s smislom za humor. Morda pa lahko v tem letu skupaj »napišete« še kakšno knjigo na to temo, če zbirate razne resnične prigode in anekdote, jih pošiljate na Slovenski katehetski urad (SKU), da tako med nami še povečamo smisel za humor. Prepričan sem, da bodo tudi otroci z veseljem sodelovali.

V preteklem letu je potekala sinoda o mladih. Tudi v njej in končnem dokumentu lahko najdemo spodbude za delo, ki je pred nami. Ne gre za nič bistveno novega, ampak le za uvid, kaj v tem trenutku poudariti. Močno vabilo sinode je: mlade poslušati, podpirati, voditi in vključiti. Že otroke je treba vključiti v »sinodalnost« (skupna hoja), ki gradi Cerkev v vsem njenem življenju, od ravni družine in župnije navzgor. Kot kateheti smo poklicani, da hodimo sinodalno pot s poslušanjem, dialogom, pozdravljanjem, vključevanjem v skupno razsojanje in izbiranje, kar preoblikuje življenja vseh vpletenih. Z misijonsko zavestjo bodimo osredotočeni na najbolj ranljive, revne, pa tudi na tiste, ki nimajo stika z župnijskimi skupnostmi.

Zadnje obdobje je v celotni Cerkvi, tudi pri nas, močno zaznamovano s pedofilskimi zločini in škandali. S tem je nastala nevarnost, da strah pogasi vsaj nekaj katehetske vneme in gorečnosti. Če bomo iskali živo in resnično vez s Kristusom, ki je glavni Katehet, in z vso ljubeznijo živeli občestvo krajevne Cerkve, bomo gotovo našli prave preventivne načine, da niti do sumov ne bo moglo priti. Tudi pri tem si pomagajmo med seboj. Odrita beseda staršem in starim staršem otrok bo lahko koristna. Morda pridobite kakšnega »pomočnika« pri katehezi, ki bo s svojo navzočnostjo lahko vsestransko pomagal.

Sklepni dokumentv duhu glavne teme sinode poleg mnogih osveženih tem in novih predlogov v točki 161 predlaga, da bi vsako cerkveno okolje lahko spremljalo mlade z vidika razločevanja. To predpostavlja možnost veselega in preprosto bratskega življenja, z močnim apostolskim poslanstvom in omogočanjem globoke in pristne duhovnosti.

Sinoda je izpostavila še en pomemben izziv. Digitalna komunikacija je bila za udeležence eden izmed treh odločilnih izzivov (skupaj z migracijami in spolnimi zlorabami). Točki 145 in 146 zahtevata nov misijonski zagon na tem področju: otroci so izredno močno vključeni v digitalni svet, zato bi bilo v okviru katehetskega dogajanja smiselno kaj storiti za digitalno evangelizacijo tako otrok kot staršev. Globoko pomanjkanje etike v medijih zahteva dolgoročno strategijo »zdravljenja«, ki naj se začne čim prej. Vsekakor je to vabilo, da se katehetski sodelavci vključite v boljše razločevanje, »zakaj« in »kako« biti navzoči v digitalnih medijih.

Vse to in še marsikaj, kar je kot izziv pred nami v tem katehetskem letu, naj ne bo razlog za »beg«, strah ali za »korak nazaj«, temveč spodbuda za zaupen korak naprej. Zaupanje iščimo v živi osebni in skupni duhovnosti, moč v obhajanju zakramentov, po katerih Kristus spreminja svet v »novi svet«, vztrajnost in zvestobo pa v medsebojni cerkvenostni povezanosti. Ne pozabite na SKU, ki vam je vedno na razpolago, na razna katehetska srečanja in prireditve, ki nas krepijo v skupnosti. Ne nazadnje nas bo v tem letu še posebej povezoval zlati jubilej katehetskega simpozija v februarju 2020.

Blagoslov z veseljem in kančkom humorja naj vas spremlja vse pastoralno leto!

Msgr. dr. Marjan Turnšek
Upokojeni mariborski nadškof in
predsednik Slovenskega katehetskega urada