Akademik prof. dr. Jože Krašovec se je kot delegat SAZU udeležil 84. skupščine Mednarodne zveze akademij (Union Académique Internationale, ki je potekala od 23. do 28. maja 2015 v poslopju Belgijske kraljeve akademije znanosti v Bruslju.

Poročilo

Ker se bliža stoletnica ustanovitve Mednarodnega združenja akademij, je bil velik poudarek na pregledih izvajanja velikih mednarodnih projektov, ki jih koordinira to združenje skozi desetletja. UAI usklajuje skupne projekte znanstvenega raziskovanja tako, da od vseh nosilcev znanstvenih projektov zahteva letno poročilo, ki se obravnava, usklajuje, sprejema ali zavrača na vsakoletni generalni skupščini. Generalno skupščino sestavljajo delegati, ki jih imenujejo posamezne narodne akademije članice. Vsaka akademija ima pravico do dveh delegatov po dva glasova. Pogosto so delegati predsedniki, podpredsedniki ali glavni tajniki akademij. SAZU je leta 1998 za svoja delegata imenovala akademika Kajetana Gantarja in Jožeta Krašovca. Zadnja leta je Jože Krašovec edini delegat SAZU, zato ima po novem na glasovanjih štiri glasove. Za koordinacijo dela UAI skrbi upravno telo Komisija UAI, ki jo sestavljajo delegati posameznih akademij. V načelu ima vsaka akademija dva delegata, a večino akademij dejansko predstavlja eden delegat po starem z dvema glasovoma, po novem s štirimi glasovi. Lansko leto je bil za predsednika Mednarodnega združenja izvoljen predsednik in delegat Norveške akademije pri UAI, prof. dr. Øivid Andersen. Letošnjo generalno skupščino je zelo dobro pripravil. Izbrani poročevalci so nastopili na neprekosljivo visoki ravni.

Kakšne so možnosti vključevanja kulturne dediščine Srednje in Vzhodne Evrope v pokroviteljstvo UAI? Vzhodnoevropske akademije se v UAI večinoma vključujejo šele v zadnjih letih, zato so glede tega še precej na začetku. Prav srečevanje delegatov na letni generalni skupščini pa nudi lepo priložnost za usklajevanje pogledov in pobud. Pedhodni trdni dogovori so nujen pogoj za uspešnost projekta. Marsikakšen projekt se reši prav na generalni skuščini UAI, ker nekateri ugotovijo, da ga ne smemo pustiti pasti in je torej treba iskati rešitve v svetovni mreži solidarnosti. UAI igra izredno pomembno povezovalno vlogo. Maja 1919 so v Parizu na pobudo Akademije za napise in umetnosti ustanovili Mednarodno združenje akademij (UAI = Union Académique Internationale). Takrat so se zbrali delegati enajstih držav: Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Japonska, Nizozemska, Poljska, Rusija, Velika Britanija, Združene države Amerike. Akademije treh drugih držav so podpirale ustanovitev UAI, a niso poslale svojih delegatov: Norveška, Romunija, Španija. Portugalska in Srbija sta se UAI pridružili leto pozneje (1920) in sta na generalno skupščino poslali tudi svojega delegata. Po drugi svetovni vojni se je število pridruženih akademij postopoma večalo, največje je bilo povečanje leta 1990, ko je v Evropi nastalo več novih držav. Takrat pa je UAI dobila tudi nove članice iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Najnovejše članice so Mongolija, Nova Zelandija in Slonokoščena obala. Danes ima UAI 80 akademij članic iz 65 držav. Pridruženih pa je tudi nekaj drugih mednarodnih akademskih organizacij. Globalni značaj je bil v zadnjih desetletjih razlog, da redna letna skupščina ni bila vsako leto na sedežu UAI v Bruslju ali v kateri od evropskih držav, temveč tudi v nekaterih drugih državah: Fez v Maroku (1993), Jeruzalem (1997), Peking (2001), Buenos Aires (2009), New Delhi (2012).

Namen ustanovitve Mednarodnega združenja akademij je bil, da bi pospeševali in olajšali sodelovanje na področju znanstvenega raziskovanjapriv velikih projektih, ki jih je mogoče izvesti le ob med-akademijskem in mednarodnem sodelovanju. Izvajanje mednarodnih projektov je srce, odločilni razlog delovanja Mednarodnega združenja akademij. Moralna zaveza vseh akademij je, da dejavno sodelujejo v izvajanju obstoječih in v pripravah novih mednarodnih projektov, čeprav nekatere akademije za to nimajo dovolj znanstvenih kapacitet. Mednarodno združenje akademije je v obdobju od 1920 do danes spremljalo preko 80 mega-projektov, ki jih je mogoče izvesti le v daljšem obdobju desetletij. Doslej je bilo dokončno izvedenih 8 mega-projektov, 14 poskusov je bilo ukinjenih, trenutno pa je v teku 60 projektov. Prvi velik projekt, ki še ni končan, je Corpus Vasorum Antiquorum: tekstnokritično pripravljen kompleten inventar antične keramike, predvsem grške, ki se je ohranila v muzejih in privatnih zbirkah po vsem svetu. Drugi primer mega-projekta je Corpus Christianorum: tekstnokritična izdaja patrističnih in drugih krščanskih tekstov iz prvega tisočletja (skupaj skoraj 1000 knjig). Skoraj brez izjeme gre torej za najbolj temeljno in torej najbolj zahtevno raziskovanje virov evropske in svetovne kulturne dediščine. Veliki rezultati med-akademijskih in mednarodnih raziskav so kritične izdaje literarnih, filozofskih ali znanstvenih tekstov, zbirke virov, katalogov, slovarjev, leksik, seznamov, atlasov in drugih koristnih referenčnih priročnikov.

Mednarodno združenje akademij organizira in spremlja intelektualno infrastrukturo sveta trajne vrednosti, to pa pomeni, da ustvarja infrastrukturo za raziskovanje na vseh področjih tvarne in duhovne kulture. Takšno raziskovanje pa zahteva tudi ogromna finančna sredstva. Zato je razumljivo, da je spopadanje s finančnimi problemi najbolj boleč problem združenja. Drugi večji problem je združevanje dveh temeljnih namenov: skrb za ohranjanje virov iz preteklosti in prizadevanje za odgovore na sedanja pereča medkulturna in družbena vprašanja. Za svoje delo je Mednarodno združenje prejelo tudi vrsto priznanj in nagrad najvišjega ranga, ob stoletnici ustanovitve 2019 pa jo bodo predvidoma počastili s svojo navzočnostjo v Bruslju najvišji predstavniki svetovne znanstvene in politične elite.

Tako kot na prejšnjih skupščinah je tudi letos osrednjo točko dnevnega reda predstavljala razprava o raziskovalnih programih in projektih s področja humanističnih in družbenih znanosti. V treh intenzivnih delovnih dneh smo delegati preverjali dvoletna in šestletna poročila o izvajanju projektov. Evalvacija šestletnih poročil odgovornih nosilcev mega-projektov je potekalo v šestih sekcijah: a) evropski jeziki in literatura; b) grško-rimski svet; c) orientalske študije; d) zgodovina civilizacij; e) zgodovina misli; f) zgodovina umetnosti. Delegat Britanske akademije, M. Sims-Williams je predstavil pomen odkritja Baktrijskih arhivov kot osnovo za rekonstrukcijo izgubljene zgodovine starega Avganistana. Evalvacija šestletnih poročil je bila omejena na projekte: 12. Spomeniki bizantinske glasbe; 14. Katalog prevodov in komentarjev; 15. Sumersko-asirski slovar: 16. Korpus vaz; 34. Celotna zbrana dela Volaira; 35. Indeks judovske umetnosti; 42. Korpus grških in latinskih filozofskih papirov; 43. Korpus sanskritskih pravnih spisov; 44. Korpus feničanskih in punskih starožitnosti; 46. Korpus krščanskih virov (po končani patristiki tekrstnokritična izdaja apokrifov); 51. Paleografski spomeniki srednjega veka; 52. Ključ čeških literarnih spomenikov; 53. Katalog zbirk orientalskih rokopisov; 63. Španski slovar mednarodnih literarnih terminov.

Evalvacija dvoletnih poročil se je raztegnilo na pet sekcij. Prva sekcija – evropski jeziki in literature: 5. Srednjeveški latinski slovar; 19. Trubadurski korpus; 60. Srednjeveška islandska skaldijska poezija; 62. Kompendij latinskih avtorjev srednjega veka; 66. Primerjalna zgodovina literatur evropskih jezikov. Druga sekcija – grško-rimski svet: 1. Korpus antičnih vaz; 6. Tabela rimskega imperija (Forma Orbis Romani); 42. Korpus grških in latinskih filozofskih papirov; 44. Korpus feničanskih in punskih starožitnosti; 14. Epigrafija na amforah; 61. Skitsko-sarmatski svet; 77. Grški in latinski napisi; 80. Korpus meja rimskega imperija; 83. Neizdani numizmatski viri antike. Tretja sekcija – orientalske študije: 27. Korpus iranskih napisov; 43. Sanskritski slovar budističnih besedil iz Turfanskih najdb; 58. Iranska enciklopedija; 59. Korpus manihejskih virov; 54. Slovar srednje perzijščine; 68. Enciklopedija indijske poetike; 69. Koranska filologija. Četrta sekcija – zgodovina civilizacij: 2. Alkimski teksti; 7. Reprodukcije še ne objavljenih zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo ja Japonsko v deželah zunaj Japonske; 21. Korpus ameriških starožitnosti; 22. Viri afriške zgodovine; 41. Korpus bizantinskih astronomov; 55. Pripovedni teksti za zgodovino Rio Plata in Čileja; 57. Velika Moravija; 67. Kitajska v sredozemskem svetu; 82. Angleški prevod analov Joseonove dinastije v Koreji. Peta sekcija – zgodovina misli: 9/2. Korpus filozofov srednjega veka. Aristoteles latinus; 9/3. Latinski Avicena (Belgija); 9/4. Averroisova dela (Nemčija); 9/6. Izbrana dela filozofov srednjega veka (Italija); 9/7. Binzatinski filozofi (Grčija); 21. Celotna zbrana dela Erazma (Nizozemska); 34. Celotna zbrana dela Voltaira; 75. Korpus rimskih papeških pisem (Nemčija).

Na nekaj sejah smo obravnavali štiri vloge novih projektov s prošnjo za pokroviteljstvo UAI. S popolnim odobravanjem je bil sprejet projekt Srednjeveški evropski kovanci. Predlog projekta Mednarodno gradivo egiptovske umetnosti je bil zavrnjen, ker ni bil dovolj dobro predstavljen in se ni zdelo da bi bil glede na ogromno količino predmetov po vsem svetu uresničljiv. Dobro je bil ocenjen projekt Babilonski slovar, a ni bil sprejet v pokroviteljstvo UAI, ker še nima podpore vsaj ene nacionalne akademije. Predlog Indijske akademije (Sahitya Akademi), da pripravi inventar in študije o Mahabharati, najdaljšem epu na svetu, je v načelu naletel na odobravanje, z veliko pomislekov, češ da je gradiva veliko preveč, da bi bil projekt zares uresničljiv.

Naslednja generalna skupščina UAI bo čez dve leti na Japonskem (Tokio).

Zapisal Jože Krašovec