Praznovanje godu zavetnika Zavoda sv. Stanislava je bilo v torek, 13. novembra 2012, obeleženo z dvema osrednjima dogodkoma in sicer z mašo v ljubljanski stolnici in slavnostno akademijo v športni dvorani zavoda. Letos je bilo še posebno slovesno, saj mineva natanko 20 let, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar podpisal odlok o ponovni ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava za izobraževanje in vzgojo. S tem vstopamo tudi v praznično leto, ko praznujemo dvajseto obletnico ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije.
Sveta maša je bila letos v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, s čimer smo vsi, ki delamo in ustvarjamo v zavodu, počastili 550-letnico ljubljanske nadškofije, ki je ustanoviteljica Zavoda sv. Stanislava. Somaševanje škofov in številnih duhovnikov je vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres. Glasbeni program sta sooblikovala Dekliški zbor sv. Stanislava pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, ki ga vodi Damijan Močnik. Zbora sta izvajala delo skladatelja Damijana Močnika Nova maša 1997. Nadškof Stres je v pridigi poudaril, »da je velika življenjska sreča in dar, če poznamo Jezusa Kristusa, če smo ga srečali, kar pomeni, če smo kdaj živo spoznali in začutili njegovo edinstvenost, neprimerljivost in verodostojnost.« Nadaljeval je, da je to srečo krščanske vere in krščanskega življenja spoznal tudi mladi Stanislav Kostka, zavetnik Zavoda sv. Stanislava. Nadškof je ob koncu nagovora povabil mlade, naj poskušajo v svojem življenju slediti »izjemni in neprimerljivi vrednosti in vzvišenosti Jezusovega zgleda in nauka, ki ga sprejemamo v krščanski veri«.
Na slovesni akademiji z naslovom Radost odraščanja so program v celoti oblikovale vse enote, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava: Škofijska klasična gimnazija, Jegličev dijaško dom, OŠ Alojzija Šuštarja, Glasbena šola in Študentski dom J. F. Gnidovca z zborovsko in inštrumentalno glasbo ter recitacijami. Program je bil letos naravoslovno-matematično obarvan, posrečeno so se prepletale izštevanke, igre besed in števil – predvsem lastnosti števila 19, saj je letos zadnje najstniško leto gimnazije. V uvodnem pozdravu se je direktor dr. Roman Globokar na kratko sprehodil po poti, ki jo je gimnazija prehodila od svoje ustanovitve do danes. Na začetku je bilo veliko neznank, danes pa imamo pred seboj bogato bero sadov v vseh petih enotah zavoda. Omenil je tudi nekaj najpomembnejših dogodkov, ki jih bo zavod organiziral skupaj z alumni v prazničnem letu. Zahvalil se je vsem dobrotnikom, ki darujejo v Sklad za pomoč družinam in Fundacijo Alojzija Šuštarja in s tem omogočajo šolanje tudi otrokom in dijakom iz socialno šibkejših družin.
Slavnostni govornik na letošnji akademiji je bil minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport dr. Žiga Turk. V svojem nagovoru je omenil, da sta temelje slovenskemu šolstvu postavila prav predstavnika slovenske Cerkve, blaženi Anton Martin Slomšek in škof Jeglič. Poudaril je, da je gimnazija od svoje ustanovitve »prehodila dolgo in težko pot«, da pa »še vedno marsikdo postrani gleda na zasebni zavod, kot da bi zasebno šolstvo ne bilo del šolskega sistema v vsej Evropi in da bi Slovenija po razširjenosti zasebnega šolstva ne bila med zadnjimi v Evropi«. Minister meni, da zasebne šole predstavljajo nujno potrebno obogatitev šolskega prostora, saj prinašajo možnost izbire, nove ideje in konkurenco. Podpira idejo, da država koncesije podeljuje tudi zasebnim šolam in na ta način omogoča, da so tudi te šole za državljane brezplačne.
Na akademiji je javne pohvale iz rok direktorja prejelo 11 maturantov, ki so bili odlični na maturi (28 točk ali več). Nadškof Stres je izročil častne listine 27 maturantom, ki so bili zlati na maturi in hkrati tudi odlični vsa štiri leta šolanja na Škofijski klasični gimnaziji. Predstavnica Mestne občine Ljubljana ga. Mateja Demšič je nagrade izročila vsem zlatim maturantom Škofijske klasične gimnazije, ki so na maturi dosegli 30 ali več točk. Vsi našteti so vpisani v Zlato knjigo, poleg njih pa še dijak, ki je v času šolanja posebej oblikoval šolsko skupnost.
Po mladostnem in prisrčnem programu, ki ga je spremljalo mnogo gostov iz cerkvenega in družbenega življenja, je sledilo srečanje alumnov – nekdanjih dijakov ŠKG –, ki so ob živi glasbi obujali spomine na šolske dni z nekdanjimi sošolci in uradno sprejeli medse letošnje maturante.
Praznovanje godu sv. Stanislava sicer poteka že od začetka meseca. Vsaka enota oblikuje praznični program na svoj lasten način. Na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja so dan začeli z mašo, šolski kaplan Martin Zlobko je učencem predstavil lik sv. Stanislava in predvsem njegovo vrlino vztrajnosti. Dopoldne so nadaljevali z ustvarjalnimi in plesnimi delavnicami. Slavnostni koncert Glasbene šole so začeli najmlajši učenci godalnega kvarteta, v nadaljevanju so zaigrali solisti instrumentalisti, program pa so zaokrožili nekoliko bolj izkušeni pevci in Veliki godalni orkester z izvedbo priredbe filmske glasbene uspešnice Back to the future. V Kregarjevem atriju je bila odprta razstava z naslovom Luč otroka s. Tine Dajčer, ki s svojo slikarsko govorico sporoča, da čuti umetnost in redovništvo kot eno in isto poklicanost.
V Jegličevem dijaškem domu bodo prihodnji teden pripravili kulturni program in slavnostno večerjo. Sledil bo nagovor dveh nekdanjih domskih dijakov, ki bosta obujala spomine na minule šolske dni in radost odraščanja. V Študentskem domu Janeza F. Gnidovca bodo v četrtek, 22. novembra 2012, ob 21.00 organizirali okroglo mizo intelektualnega foruma z naslovom Etika danes. Gosta večera bosta prof. dr. Jože Trontelj in dr. Roman Globokar.
Kot vsako leto je tudi letos za praznik sv. Stanislava izšel zbornik Megaron z naslovom Ujemi trenutek, ki nudi pregled dela, življenja in dosežkov vseh enot. Dekliški zbor sv. Stanislava je izdal zgoščenko Sončnica, na kateri je predstavljen del njihovega repertoarja zadnjih dveh sezon in sicer dela Gallusa, Čopija, Močnika, slovenske ljudske v izvirni in prirejeni obliki, gospel in pop.
Poročilo je pripravila pomočnica direktorja Lily Schweiger Kotar iz Zavoda sv. Stanislava, ki je za dodatne informacije na voljo po tel. št. 01/582–21–51 ali po e-pošti na naslovu [email protected].
