V času od 7. do 31. januarja 2013 se je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik mudil na študijskem potovanju v Indiji in na Kitajskem, kjer je na dveh konferencah tudi predaval.
Študijsko potovanje škofa Jamnika se je začelo v Indiji, najprej v New Delhiju, nadaljevalo pa v Bangaloreju. Dežela, ki šteje skoraj milijardo in dvesto milijonov prebivalcev, se sooča z marsikatero težavo: korupcijo, globalnim vplivom divjega liberalizma ter na severozahodu in vzhodu s hudo revščino. Na obeh konferencah je predavatelj spregovoril o krščanstvu v Evropi, ki potrebuje novega žara, ter spomnil na poudarke nedavne škofovske sinode v Rimu in pomena prehoda k vedno bolj osebni veri, ki se uresničuje v občestvu in kristjane vabi, da pričujejo za vstalega Kristusa. Odziv kristjanov ter drugih predstavnikov verstev, predvsem hinduicev in budistov, je bil zelo pozitiven. Indija je zgled, kako je vsak dan znova potrebno gojiti medkulturni in medverski dialog, ki ga v tej deželi lahko označimo kot vzornega. To vizijo je na zanimiv način predstavil nadškof mesta Bangalore msgr. Bernard Moras, s katerim se je škof Jamnik srečal in imel tudi daljši pogovor. Kljub številnim težavam, s katerimi se sooča ta velika dežela, je zanjo značilno, da je polna mladosti, številčnih družin in velikega števila novih duhovnih poklicev, posebej na jugu. Škof Jamnik in nadškof Moras sta v pogovoru ugotovila, da pojma sekularizacija tam ne poznajo, prav tako tudi ne kakšne oblike »moralističnega in dogmatističnega krščanstva«. Verovanje je preprosto in samoumevno, prepleteno z vsakdanjim življenjem.
Škof Jamnik je sodeloval tudi na dveh konferencah v Šanghaju in Pekingu na Kitajskem. Kljub znanim težavam t. i. Kitajske podzemne Cerkve in Kitajske narodne organizacije Katoliške Cerkve dejstva kažejo, da Komunistična partija vendarle postopoma ugotavlja pomen krščanstva in drugih verstev za to veliko deželo. Obe konferenci sta bili namenjeni vprašanju etike, ki je izhodišče dialoga in medsebojnega sodelovanja, organiziral pa ju je Mednarodni inštitut za etiko. Omenjeni Inštitut vodi Kitajec Liu Baocheng, v Šanghaju Anthony Chen Ruiqi, generalni tajnik pa je Švicar jezuit Stephan Rothlin. V njem sodeluje več kot trideset profesorjev, večinoma Kitajcev, Vietnamcev, Indonedizijcev, Korejcev ter predstavniki drugi azijskih dežel, nekaj članov je tudi iz Evrope, Severne in Južne Amerike. Ustanova se ukvarja predvsem z vprašanjem etike v globalnem svetu, s poudarkom pa poslovni etiki. Skupaj z omenjenim inštitutom škof Jamnik sodeluje pri pripravi učbenika za etiko na različnih kitajskih univerzah.
Mednarodni inštitut za etiko finančno in tudi drugače podpira kitajska vlada, ne glede na to, kdo v njem sodeluje. To je po eni strani presenetljivo, po drugi pa je razvidno, da se vlada v hitro rastočem gospodarstvu, kakor ga doživlja Kitajska, dobro zaveda, da brez osnovnih etičnih principov in temeljnega etičnega humusa, ki povezuje različne religije in celotno Kitajsko, lahko kaj hitro zaide v pohlepni liberalizem in logiko kapitala. Kljub uradnemu kitajskemu komunizmu novo vodstvo kitajske Komunistične partije vidi svojo prihodnost predvsem v ohranjanju lastne identitete, kot so kultura, različne religije in bogata zgodovina, iz katere Kitajska raste še danes. Čeprav partija zelo skrbno spremlja in kontrolira delovanje verskih skupnosti, krščanstvo v tej deželi doživlja razcvet, kar dokazujejo številni duhovni poklici in polne cerkve. Kdor je na Kitajskem kristjan, je zato, ker je sprejel osebno odločitev in ne samo zaradi tradicionalne pripadnosti.
Krščanstvo, ki se razcveta na vzhodni polobli, pomeni velik izziv za vse nas na severni polobli, za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo. Vedno bolj osebno se moramo odločati za verovanje v Kristusa, ki pa se uresničuje v občestvu (skrajni individualizem in etična skepsa sta hudi bolezni sodobne Evrope) ter v pričevanju v vsakdanjem življenju. Morda je prav to priložnost, da se vsak pri sebi zamisli ter skuša najti odgovor, kje je njegova odgovornost, razumnost in svoboda, da bo naša dežela postala drugačna.
Poročilo je posredoval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
