Granda, Strehovec, Žalec, Rudolf, Možina in Martinjak Ratej o spravi v Sloveniji

Na drugi okrogli mizi iz cikla šestih javnih radijskih oddaj o spravi v slovenski družbi, ki bodo do 22. marca 2012 potekale v soorganizaciji Radia Ognjišče, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Založbe Družina, so v Novi Gorici gostje zgodovinar dr. Stane Granda, novinar Jože Možina, filozof dr. Bojan Žalec, raziskovalka Ana Martinjak Ratej, moralni teolog p. dr. Tadej Strehovec in duhovnik Gašper Rudolf razpravljali na temo odpuščanja. V razpravi so bili enotni, da je predpogoj sprave védenje o resnici.

Rudolf: Še vedno imamo dolg do svoji rajnih

Duhovnik Gašper Rudolf, ki se je neposredno srečal s totalitarnim sistemom, saj je bil kot bodoči duhovnik tudi v preiskovalnem zaporu, je spomnil na nepokopane sonarodnjake. »Imamo nepokopane in nerazčiščene spomine. Imamo še dolg do svojih rajnih. Ne, ker jih ne bi znali pokopati, ampak ker smo jih zlasti v zadnjem odboju premaknili v svet ideologije.«

Možina: UDBA, naslednica OZNE, je bila glavni skrbnik prikrivanja množičnih povojnih pobojev

»Predpogoj sprave je spoznanje resnice,« je dejal novinar in zgodovinar Jože Možina. »Človeško in materialno pohabljenost, ki smo jo doživeli s komunizmom, je potrebno najprej spoznati in poimenovati v vseh razsežnostih. Predpogoj vsega, tudi sprave, je védenje, šele potem lahko sledi vrednotenje, obžalovanje, odpuščanje in priznanje,« poudarja Možina. Prepričan je, da je bil prav pretekli režim kriv za tragedije, ki so se začele odkrivati v samostojni državi. »V jugoslovanskem titoizmu tako množični poboji med vojno in zlasti po njej niso bili samo investicija režima v odstranitev političnih nasprotnikov, ampak je bilo vse to v veliki meri v funkciji prilaščanja privatne lastnine, ki je po vojni postala državna,« je opozoril. »UDBA, naslednica OZNE, je bila zaradi učinkovitosti in sposobnosti tudi glavni skrbnik prikrivanja množičnih povojnih pobojev, ki jih je organizirala prav ta organizacija, takrat imenovana OZNA,« je povedal Možina.

Žalec: Namen sprave je odstraniti ovire, ki blokirajo pozitivne odnose

Dr. Bojan Žalec je poudaril, da je sprava dosežena takrat, ko ranjene ali poškodovane odnose med posamezniki ali skupinami, ki jih je povzročila krivica, nadomestimo ali popravimo tako, da ne ovirajo več vzpostavitve ali gojenja pozitivnega odnosa. »Namen sprave je ustvariti pogoje in okolje, v katerih bomo odstranili ovire, ki so posledica krivice in ki blokirajo pozitivne odnose,« trdi Žalec. Dodal je, da gre pri spravi za ustvarjanje procesa in okolja, v katerem storilci prevzamejo odgovornost in priznajo, kaj so storili ter postanejo notranje motivirani, da položaj in odnose spremenijo na pozitiven in trajen način, namesto da še vedno zanikajo svojo krivdo. »Dva osrednja in temeljna elementa sprave sta: preobrazba udeleženih v spravi in notranja motiviranost storilcev,« meni Žalec.

Granda: Slovenski narod se bo očistil in pomladil, ko bo spoznal svojo tragedijo

Dr. Stane Granda, ki je spomnil na tragedije in na dolgoletno prepoved govorjenja o dogodkih, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, je povedal, da ga povojno trpljenje posameznikov sili k temu, da se aktivno vključi v razpravo o teh vprašanjih. »Le s tem, ko bomo te stvari povedali in pojasnili, da so bili oboji žrtve teh peklenskih načrtov, potem se bo slovenski narod očistil in pomladil. Šele takrat, ko bomo spoznali svojo tragedijo, bomo lahko zares začeli živeti v samostojni Sloveniji, do takrat pa bomo prikrajšani,« je poudaril Granda.

Strehovec: Čas po osamosvojitvi je še vedno čas duhovnega in simbolnega nasilja

P. dr. Tadej Strehovec je kot predstavnik mlajše populacije spregovoril o odgovornosti, ki jo ima do države kot državljan in kristjan. »Prepričan sem, da je prihodnost države, predvsem pa kakovost bivanja v tej naši državi odvisna od spoštovanja in odpuščanja,« je povedal p. Strehovec, ki je v nadaljevanju govoril o gradnji simbolnih krajev sprave in odpuščanja v našem narodu. »Če je bila druga svetovna vojna del fizičnega nasilja, če je bil čas komunističnega nasilja med drugim tudi čas vzpostavitve apartheida, slovenske verzije segregacije ljudi, kastnega sistema, kjer so bili kristjani, vredni ljudje in ljudje različnih političnih prepričanj drugorazredni državljani, potem je tudi čas po osamosvojitvi še vedno čas na neki ravni tudi duhovnega in pa simbolnega nasilja,« opozarja p. Strehovec, ki ga veseli, da je kljub temu čas po demokratičnih spremembah »čas iskanja resnice o medvojnem in povojnem nasilju, predvsem pa razumevanje različnih sistemov za prikrivanje, ustrahovanje in pa manipuliranje.«

Mlada raziskovalka Ana Martinjak Ratej, ki je diplomirala iz zgodovine in teologije, je svoj nastop naslonila na odpuščanje, ki ga je opisala politična teoretičarka in filozofinja judovskega izvora Hannah Arendt. Ta odpuščanje pojmuje kot pot iz začaranega kroga maščevanja.

Srečanja v župnijski dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici se je udeležil tudi dekan Aleš Rupnik, poslanka Patricija Šulin in več kot 230 obiskovalcev.

Poročilo je pripravil Alen Salihović. Slikovno gradivo je dostopno na povezavi http://radio.ognjisce.si/sl/128/aktualno/7093/.