Dragi šolarji.
Vsak začetek šolskega leta je poln vsega lepega. Veliko vas je, ki komaj čakate, da boste srečali svoje sošolce. Z nekaterimi se niste videli vse od zadnjega šolskega dneva. Kako lepo jim bo povedati, kaj vse ste doživeli med počitnicami. Hkrati pa je srce polno pričakovanj. Kaj bomo v tem letu doživeli v šoli? Česa se bomo naučili? Koga bomo morda na novo spoznali? Zraven pa se morda primeša tudi čisto malo skrbi; bomo s sošolci še naprej prijatelji, kakšni bodo novi učitelji, ki jih bomo dobili, bom pridobil vse znanje, ki se za ta razred predvideva?
Lepo je, da se veselite začetka in še lepši je ta nemir pričakovanja, ki ga doživljate v sebi. Tudi naučili se boste vsega, kar bo potrebno, da boste dobili dobre ocene za svoje znanje. Predvsem pa vas prosim, da se v tem letu vaše srce uči enako zavzeto, kot se bodo učile vaše glave. Vednost, ki jo sprejemajo naše glave, je seveda zelo pomembna. Še veliko bolj pomembno pa je tisto znanje, ki oblikuje naša srca. Če boste na široko odprli vrata srca za znanost ljubezni, boste odkrili, kako dobri prijatelji postajate s sošolci in kako odlične učitelje imate. Znanje naše glave nas lahko naredi sebične, znanje srca pa nas vedno poveže z vsemi drugimi ljudmi. To pa človeka zelo osreči.
Dragi starši.
Začetek šolskega leta je za vas zahteven. Koliko stvari vas skrbi, kajti šola, za katero naj bi vsestransko poskrbeli drugi, v resnici leži na vaših ramenih in vaši skrbi. Kakšna šolska torba bo všeč vašemu šolarju? Potem pa je treba torbo napolniti z učbeniki, delovnimi zvezki in vsem drugim, kar vam ponujajo kot potrebno, pa se potem pokaže, da je šlo samo za poslovni poteze.
Prosim vas, dragi starši, da z enako pozornostjo in skrbnostjo, kot napolnite šolsko torbo svojega otroka, tudi vse šolsko leto spremljate, s čim polnijo glave in srca vaših otrok. Sicer je Kalil Gibran zapisal: »Vaši otroci niso vaši otroci,« a vas vseeno prosim, da ne pozabite, da so vam zaupani. Ne dovolite, da vam jih v letih šolanja kdorkoli vzame. Vedno znova preverjajte, kako in kaj jih učijo. Pogovarjajte se z otroki, da boste mogli pravočasno postavi meje morebitnim stranpotem.
Spoštovani učitelji.
Vaše poslanstvo je čudovito. Ko na začetku šolskega leta s pogledom ocenjujem težo šolskih torb, me prevzame misel, da se bo vse znanje iz učbenikov prelilo v glave, ki pa zaradi tega ne bodo nič težje. Čudovit proces bogatenja, ki pa ne obremeni, ampak vedno bolj osvobaja. Bodite tisti, ki bodo staršem pomagali, da bodo njihovi otroci stopali na pot svobode. Kot učitelji in vzgojitelji oblikujete prihodnost za veliko desetletij naprej. Otroke in vzgajajte tako, da bodo sposobni oblikovati družbo, v kateri bi si vi sami želeli živeti na stara leta.
Dragi kateheti in katehistinje.
Tudi vi boste del naših otrok sprejeli z pričakovanjem staršev, da jim boste pomagali rasti v veri. Rast v veri pa je najprej rast v odnosu do Jezusa Kristusa, ki je za nas umrl in vstal. Otroci, ki jim boste pomagali hoditi za Jezusom, naj vidijo, kako zelo vi sami zaupate Jezusu. Vaš zgled jim bo pomagal oblikovati osebni odnos prijateljstva z Jezusom. Ko se vam zahvaljujem za vaše poslanstvo in pripravljenost, vas prosim, da svoje veroukarje in njihove družine stalno spremljate tudi s svojo molitvijo.
Vsem želim bogato leto novih spoznanj in nove rasti.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit
