Spoštovani starši, učitelji in učenci!
Dragi učenci! Ob začetku novega šolskega leta vam želim vse dobro. Morda boste v prvih dneh res nekoliko pogrešali počitniško sproščenost, a kmalu se boste lahko začeli veseliti uspehov, ki jih boste doživljali ob novih spoznanjih, novih prijateljstvih, predvsem pa ob vedno jasnejšem zavedanju, kako se z vsako novo nalogo, z vsako novo knjigo, širijo vaša obzorja, raste vaše znanje in se poglablja vaše razumevanje sebe in sveta okoli vas. Spodbujam vas, da se ne uči samo vaša glava, ampak da to, kar vam bo povedano, vedno presoja tudi srce. Učite se vedno bolj spoznavati, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je pošteno in kaj je krivično, kaj gradi in kaj podira. Zato vam priporočam, da se o vsem naučenem pogovarjate s svojimi starši, ki vas imajo radi in vam bodo prav zaradi tega pomagali rasti.
Dragi učitelji! Čeprav so že stari latinci sestavili pregovor, da kogar bogovi sovražijo, ga naredijo za učitelja, je vendar vaš poklic eden najlepših na svetu in zahvaljujem se vam, da ste se zanj odločili in ga opravljate. Res je, da je danes veliko govorjenja o pomanjkljivostih, napakah in stranpoteh našega izobraževalnega sistema, vendar vi niste izobraževalni sistem. Vi bodite za učence, ki so vam zaupani, avtoriteta. Pa ne toliko avtoriteta v današnjem pomenu besede, kjer gre za veljavo, moč in vpliv. Prevečkrat se to lahko sprevrže v spopad za veljavo, moč in vpliv. Bolj bodite avtoriteta v etimološkem pomenu: tisti, ki uči, ki piše; torej tisti, ki svoje znanje in svoje poglede piše v duha učencev. Ali še bolje, bodite avtoriteta v smislu tistega, kar pomaga rasti.
Dragi starši! Vaša razpetost se bo z novim šolskim letom še povečala. Nič več samo služba in dom, ampak še toliko drugih dejavnosti, s katerimi boste skušali svojim otrokom dati kar največ za življenje. Vem, da danes nekaj velja tisti, ki ima čim več dejavnosti. To hlastanje po količini se je preselilo tudi v našo skrb za vzgojo in izobraževanje otrok. Čim več krožkov, čim več dejavnosti, da nam ne bo kdo očital, da nismo dovolj poskrbeli zanje. Drage mame, dragi očetje, otrokom ne morete nikoli dati nič večjega, kot da jim dajete sami sebe. Nikoli naj ne dobijo občutka, da so pomembne njihove dejavnosti ali njihovi uspehi ne pa oni sami. Naj vedno čutijo, da jih imate radi zaradi njih samih in ne zaradi njihovih dosežkov. Tudi na govorilnih urah in roditeljskih sestankih naj bo to v ospredju: kako je z otrokom, kaj doživlja in kaj potrebuje, ne pa kakšne ocene je dosegel. Skrb za otroka in ne za nje gove ocene naj bo središče sodelovanja med vami in učitelji.
Vsem vam, učencem, učiteljem in staršem želim, da bi se v novem šolskem letu predvsem veselili drug drugega, da se boste lahko tudi skupaj veselili napredka. Vsem želim Božjega blagoslova in Marijinega varstva.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit in
predsednik Komisije za šolstvo pri SŠK
