Vzgoja mladih kristjanov in muslimanov za pravičnost in mir
Dragi prijatelji muslimani!
1. Veseli smo, da vam lahko ob prazniku ‘Id al-Fitr, s katerim se zaključuje mesec ramadan,[1] prenesemo iskrene čestitke Papeškega sveta za medverski dialog.
Skupaj z vami se veselimo tega prednostnega časa, ko ste preko posta in drugih pobožnostnih vaj mogli poglobiti pokorščino Bogu, to vrednoto, ki je nam prav tako draga.
Zato se nam je letos zdelo primerno, da naše skupno razmišljanje usmerimo k temi vzgoje mladih kristjanov in muslimanov za pravičnost in mir, ki sta neločljivo povezana z resnico in svobodo.
2. Če je naloga vzgoje zaupana celotni družbi, je to, kot veste, predvsem in na poseben način naloga staršev, skupaj z njimi družine, šol in univerz, ne smemo pa pozabiti na odgovorne za versko, kulturno, socialno in ekonomsko življenje ter svet družbenih občil.
Gre za lepo, a obenem težko nalogo: pomagati otrokom in mladim, da odkrijejo in razvijejo darove, ki jim jih je Stvarnik zaupal, in sklenejo odgovorne medčloveške odnose. Glede naloge vzgojiteljev je papež Benedikt XVI. pred kratkim povedal: »Za takšno delo so bolj kot kadar koli potrebni pristni pričevalci, ne zgolj posredniki pravil in informacij … Pričevalec je tisti, ki prvi hodi po poti, ki jo predlaga drugim.« (Poslanica za svetovni dan miru 2012). Poleg tega spomnimo, da so mladi tudi sami odgovorni za svojo vzgojo in svoje oblikovanje za pravičnost in mir.
3. Pravičnost je določena predvsem z identiteto človeške osebe, razumljene v svoji celovitosti; ne moremo je skrčiti le na njeno komutativno in distributivno razsežnost. Ne pozabímo, da skupnega dobrega ni mogoče doseči brez solidarnosti in bratske ljubezni! Pri vernikih pristna pravičnost, ki jo živijo v prijateljstvu z Bogom, poglablja njihov odnos s samimi sabo, z drugimi in s celotnim stvarstvom. Poleg tega izpovedujejo, da pravičnost izvira iz dejstva, da so vsi ljudje ustvarjeni od Boga in poklicani, da ustvarijo eno samo družino. Tak pogled na stvari, ki v celoti spoštuje razum in se odpira presežnemu, nagovarja tudi vse ljudi dobre volje, da bi harmonično uskladili pravice in dolžnosti.
4. V nemirnem svetu, v katerem živimo, postaja vzgoja mladih za mir vse nujnejša. Da bi se na primeren način trudili zanjo, moramo razumeti pravo bistvo miru, ki ga ne moremo omejiti zgolj na odsotnost vojne ali ravnotežje med nasprotujočimi silami, temveč je hkrati Božji dar in človeško delo, ki ga moramo neprestano graditi. Mir je sad pravičnosti in posledica ljubezni. Pomembno je, da so verniki vedno dejavni znotraj skupnosti, ki jim pripadajo: ko udejanjajo sočutje, solidarnost, sodelovanje in bratstvo, lahko učinkovito prispevajo k dojemanju velikih izzivov sedanjega trenutka: harmonične rasti, celostnega razvoja, preprečevanja in reševanja konfliktov, če omenimo le nekatere.
5. Na koncu bi radi spodbudili mlade muslimane in kristjane, ki bodo brali to sporočilo, naj vedno gojijo resnico in svobodo, da bodo pristni glasniki pravičnosti in miru ter graditelji kulture, ki bo spoštovala pravice in dostojanstvo vseh državljanov. Vabimo jih k potrpežljivosti in vztrajnosti, ki sta potrebni za uresničevanje teh idealov, in naj se nikoli ne zatečejo k dvomljivim kompromisom, varljivim bližnjicam ali sredstvom, ki ne spoštujejo človeške osebe. Samo možje in žene, ki bodo iskreno prepričani v te zahteve, bodo zmogli zgraditi družbo, v kateri bosta pravičnost in mir postala resničnost.
Naj Bog z vedrino in upanjem napolni srca, družine in skupnosti tistih, ki v sebi nosijo željo, da bi bili »orodje miru«!
Veselo praznovanje vsem vam!
V Vatikanu, 3. avgusta 2012
Jean-Louis kardinal Tauran
predsednik
Nadškof Pier Luigi Celata
tajnik
