V Galeriji Družina so v torek, 29. decembra, pripravili zadnjo letošnjo novinarsko konferenco. Na njej sta predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan in urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič predstavila papeževo poslanico za dan miru, 1. januarja 2016, ki letos nosi naslov Premagaj brezbrižnost in osvoji mir. Prvi dan v novem letu Cerkev kot svetovni dan miru obhaja od leta 1968.

Božični čas je čas za družino in čas miru. Celo v prvi svetovni vojni so vojaki složno skupaj s svojimi nasprotniki peli Sveto noč, je spomnil škof Glavan. Na 49. svetovni dan miru je papež Frančišek v ospredje postavil brezbrižnost, ki je nasprotje usmiljenja. Poslanica ima sedem poglavij. V prvem govori papež o razlogih upanja za mir, potem o oblikah brezbrižnosti, globalizirani brezbrižnosti kot stalni grožnji miru ter poziva od brezbrižnosti k usmiljenju in h kulturi solidarnosti. Nato govori o miru, ki je sad kulture, solidarnosti, usmiljenja in sočutja. Poslanico pa sklene z mislijo o miru v znamenju svetega leta usmiljenja.

Mir je božji dar zaupam vsem ljudem, da ga uresničimo, delamo zanj, pravi papež. Kljub globalizaciji je naš čas zaznamovan z brezbrižnostjo, vendar Bog ni brezbrižen do človeka, kar se kaže od raja do osvoboditve izvoljenega ljudstva in rojstva Jezusa Kristusa. Papež v poslanici miru spomni na 50-letnico sklepa vatikanskega cerkvenega zbora, ko je Cerkev zastavila smernice za trajen dialog o težavah sveta. Razlog upanja pa so tudi srečanja svetovnih voditeljev.

Vsak je poklican, da opazi brezbrižnost in se proti njej bojuje

Brezbrižnost izvira iz brezbrižnosti do Boga, kar je posledica lažnega humanizma, nihilističnega razmišljanja in materializma. Človek zapre oči in odide, da ne bi videl stiske drugih. Porast informacij ne prinesejo večje pozornosti do težav, če ni vzgoje za solidarnost med ljudmi. »Brezbrižnost do bližnjega je hči brezbrižnosti do Boga,« pravi papež Frančišek. Brez odprtosti v presežno človek postane lahek plen relativizma, zato mu je težko delati za mir, krivice pa ostajajo, kar lahko pripelje do konfliktov. Zato papež poziva k usmiljenju in spreobrnitvi srca, povzema papeževo poslanico miru škof Glavan, ki je poudaril, da Bog ni brezbrižen, vidi stisko ljudstva, stopi dol in reši. Jezus nas uči biti usmiljeni kakor oče (kar je tudi slogan letošnjega leta usmiljenja) in ljubezni do bolnih, zapornikov, brezdomcev, tujcev, celo sovražnikov. »Za Cerkev in za verodostojnost njenega oznanila je odločilno, da živi usmiljenje in zanj pričuje,« je zapisal papež in dodal, da mora vsak med kristjani najti oazo usmiljenja. Brezbrižnosti pa ne moremo premagati brez vzgoje, za katero smo odgovorni vsi: oznanjevalci, družine, vzgojitelji, mediji … Vsak je poklican, da opazi brezbrižnost in se proti njej bojuje s konkretnimi dejanji. Papež tudi poziva k odpravi smrtne kazni, uveljavitvi alternativne kazni, k odpravi dolgov za najrevnejše države in k spoštovanju pravice do življenja še nerojenih otrok.

Družine, ki vzgajajo vrednote solidarnosti, duhovnike in misijonarje papež pohvali, medije pa spodbuja k obveščanju o človekovih pravicah.

Papež na koncu navede zglede nevladnih organizacij in dobrodelnih skupin tako poda zglede duhovnih (grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati …) in telesnih (lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, bolnike obiskovati …) del usmiljenja.

Poslanice miru nadaljujejo družbeni nauk Cerkve

Dr. Rafko Valenčič je poslanico vključil v druge cerkvene dokumente. Med drugim je omenil verjetno edino okrožnico, ki sta jo pisala dva papeža, Benedikt XVI. in papež Frančišek, Luč vere, in okoljsko okrožnico Hvaljen, moj Gospod, v kateri je papež Frančišek pokazal, da je usmerjen v celostno razumevanje človeka in njegovega razvoja. Urednik se je sprehodil tudi skozi pretekle poslanice miru. Naštel je nekaj naslovov: Ne več sužnji, ampak bratje, Bratstvo – temelj in pot miru, Blagor tistim, ki delajo za mir, Vzgoja mladih za pravičnost in mir, Svoboda je pot do miru, Družina je skupnost miru, Človeška oseba je srce miru … Vse so logično nadaljevanje družbenega nauka Cerkve, ta pa sledi iz evangelija, je poudaril Rafko Valenčič. Ob poslanicah miru je še dejal, da se mora človek srečati s sočlovekom, vez pa je Bog sam, sicer so vsa naša prizadevanja za mir neuspešna.

Ob koncu je svojo misel dodal še prevajalec dr. Drago Čepar, ki je ob papeževem besedilu začutil, kako se ga je vsebina dotaknila.

Vir:

Druzina.si