»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28)

Dragi bratje in sestre!

1. Jezusove besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28), nakazujejo skrivnostno pot milosti, ki se razodeva preprostim in daje novo moč utrujenim. Te Kristusove besede odražajo solidarnost Sina človekovega z vsemi, ki so ranjeni in obteženi. Koliko ljudi trpi v telesu in v duši! Jezus poziva vse, naj pridejo bliže – »Pridite k meni!« – ter jim obljublja tolažbo in počitek. »Ko Jezus to izreče, ima pred očmi ljudi, s katerimi se vsak dan srečuje na galilejskih ulicah: veliko preprostih ljudi, revnih, bolnih, grešnih, tistih, ki jih težita breme zakonov in tiranskega družbenega sistema ... Ti ljudje so vedno hodili za njim, da bi slišali njegovo besedo – besedo, ki je vlivala upanje!« (Angelovo češčenje, 6. julij 2014).

Na 28. svetovni dan bolnikov Jezus nagovarja bolnike, zatirane in revne, ki vedo, da so popolnoma odvisni od Boga, in ki pod bremenom preizkušenj potrebujejo ozdravitev. Jezus tistim, ki doživljajo tesnobo zaradi lastne krhkosti, bolečine in šibkosti, ne postavlja zakonov, ampak jim ponuja usmiljenje in tolažbo s svojo navzočnostjo. Jezus gleda ranjeno človeškost, njegove oči se zazrejo v srce vsakega posameznika. Njegov pogled ni brezbrižen, ampak zajema ljudi v njihovi celostnosti, vsakega posameznika v njegovem zdravstvenem stanju, nikogar ne zavrže. Vse vabi, da vstopijo v njegovo življenje in so deležni njegove nežnosti.

2. Zakaj Jezus Kristus tako čuti? Ker je on sam postal šibek, izkusil je človeško trpljenje in od svojega Očeta prejel počitek. Le tisti, ki so sami izkusili trpljenje, lahko tolažijo druge. V življenju je veliko resnih oblik trpljenja: neozdravljive in kronične bolezni, psihične bolezni, bolezni, ki zahtevajo rehabilitacijo ali paliativno oskrbo, različne oblike invalidnosti, otroške ali starostne bolezni ... V takšnih okoliščinah nam včasih primanjkuje človeške topline, zato je potreben oseben pristop do bolnikov, ne le pristop zdravljenja, temveč tudi oskrbev luči celostnega človeškega zdravljenja. Ko se posamezniki srečajo z boleznijo, ni ogrožena le njihova telesna celostnost, ampak tudi odnosna, intelektualna, čustvena in duhovna razsežnost njihovega življenja. Zato poleg terapije potrebujejo podporo, skrb in pozornost, skratka ljubezen. Ob vsakem bolniku stoji tudi družina, ki prav tako trpi in potrebuje podporo ter bližino.

3. Dragi bolni bratje in sestre, po bolezni ste na poseben način postali tisti, ki so »utrujeni in obteženi«, zato ste pritegnili Jezusov pogled in njegovo srce. V njem boste našli luč, ki bo razsvetlila vaše najtemnejše trenutke, in upanje, ki bo omililo vašo stisko. Jezus vas kliče: »Pridite k meni!« V njem boste našli moč, da boste lahko kos vsem skrbem in vprašanjem, ki vas bodo mučili v tej »temni noči« telesa in duše. Kristus nam ni dal zdravniških receptov, ampak nas s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem osvobaja zla.

V bolezenskih preizkušnjah zagotovo potrebujete kraj, kjer boste našli počitek. Cerkev želi vedno bolj postajati »gostišče« usmiljenega Samarijana, ki je Kristus (prim. Lk 10,34), torej dom, v katerem boste našli njegovo milost, ki se odraža v bližini, sprejemanju in olajšanju. V tem domu boste srečali ljudi, ki jih je v njihovi šibkosti ozdravilo Božje usmiljenje. Ti vam bodo pomagali nositi križ in vam na trpljenje pomagali pogledati v novi luči. Lahko boste pogledali onkraj svoje bolezni in se zazrli proti širokemu obzorju nove luči in novih moči za svoje življenje.

Ključno vlogo pri prizadevanju za počitek in prenovo naših bolnih bratov in sester igrajo zdravstveni delavci: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveno in upravno osebje, pomočniki in prostovoljci. Zahvaljujoč njihovemu strokovnemu znanju lahko bolniki začutijo Kristusovo navzočnost, ki tolaži bolne in skrbi zanje ter ozdravi vsako rano. Tudi oni pa imajo svoje šibkosti in celo bolezni. Še zlasti zanje velja, da »ko enkrat prejmemo Kristusovo tolažbo in počitek, smo tudi mi poklicani, da postanemo počitek in tolažba za naše brate in sestre, v poslušnem in ponižnem posnemanju Učenika« (Angelovo češčenje, 6. julij 2014).

4. Dragi zdravstveni delavci, nikoli ne pozabimo, da so diagnostični, preventivni in terapevtski postopki, raziskave, zdravljenje in rehabilitacija vedno v službi bolnika. Pri delu naj si vedno prizadevamo za spodbujanje dostojanstva in življenja vsakega človeka ter zavračanje kakršnega koli kompromisa v smeri evtanazije, pomoči pri samomoru ali zatiranja življenja, tudi v primeru neozdravljive bolezni.

Ko se soočate z omejitvami in celo neuspehi medicinske znanosti pred vse bolj problematičnimi kliničnimi primeri in neugodnimi diagnozami, ste poklicani k presežni dimenziji svojega poklica, ki vam lahko razkrije njegov najvišji pomen. Spomnimo se, da je življenje sveto in pripada Bogu, zato je nedotakljivo in si ga nihče ne more prisvajati (prim. Donum Vitae, 5; Evangelium Vitae, 29–53). Življenje je treba sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca: to hkrati zahtevata tako človeški razum kot vera v Boga, stvarnika življenja. V nekaterih primerih je ugovor vesti nujna odločitev, če želite dosledno izrekati »da« življenju in človeku. Vaša strokovnost, ki jo bo sprožila krščanska dobrodelnost, bo vsekakor najboljša služba resnični človekovi pravici, pravici do življenja. Ko ne boste mogli več zdraviti, boste še vedno lahko poskrbeli za dejanja in postopke, ki bodo bolnikom nudili udobje in olajšanje.

Na žalost v nekaterih vojnah in nasilnih spopadih napadajo zdravstvene delavce in ustanove, ki sprejemajo bolnike in jim pomagajo. Na nekaterih področjih tudi politična oblast trdi, da je v svojo korist manipulirala z zdravstveno oskrbo in s tem omejila zakonito avtonomijo medicinske stroke. Pa vendar napadanje tistih, ki se posvečajo služenju trpečim članom družbe, ni v nikogaršnjem interesu.

5. Na 28. svetovni dan bolnikov mislim na naše številne brate in sestre po vsem svetu, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, saj živijo v revščini. Zato se obračam na zdravstvene ustanove in vlade po vsem svetu, naj zaradi ekonomskega vidika ne zanemarjajo socialne pravičnosti. Upam, da bomo z združitvijo načel solidarnosti in subsidiarnosti lahko sodelovali in tako vsem zagotovili dostop do ustrezne oskrbe, ki bo varovala in ponovno vzpostavila zdravje. Iskrena hvala vsem tistim prostovoljcem, ki služite bolnikom, s čimer pogosto nadomestite strukturne pomanjkljivosti, hkrati pa se v vaših dejanjih nežne ljubezni in bližine odraža podoba Kristusa, usmiljenega Samarijana.

Blaženi Devici Mariji, zdravju bolnikov, izročam vse, ki nosijo breme bolezni, njihove družine in vse zdravstvene delavce. V molitvi sem z vami. Podeljujem vam tudi svoj apostolski blagoslov.

V Vatikanu, 3. januarja 2020
Na praznik Presvetega imena Jezusovega

Frančišek