»Zlatomašnik bod' pozdravljen …« smo vam zapeli na začetku svete maše in tako naznanili, zakaj smo se danes zbrali ob Gospodovem oltarju. Dragi naš gospod škof Metod Pirih, v imenu vse škofije, njenih škofljanov ter vseh tukaj zbranih vam voščim in prinašam prisrčne pozdrave veselja in radosti ob praznovanju vašega zlatega jubileja mašništva ter godu, ki ste ga praznovali v petek.
Bogu smo najprej hvaležni za dar vašega življenja in veseli, da ste slišali Božji klic ter 22 let opravljali sveto daritev kot duhovnik, zdaj pa že 28 let kot škof. Radi nas obiskujete po župnijah, kjer nas navdušuje vaš vesel nasmeh in pristno druženje z ljudmi. Bogu hvala za vse, kar nam je dobrega naklonil po vas.
Z vami se veselijo in vam čestitajo vaši duhovniki. Čeprav niste več njihov uradni škof, so res »vaši«, saj ste mnoge od njih posvetili in jih nato spremljali pri njihovem služenju, zdaj pa zanje skrbite z molitvijo ter tako še naprej uresničujete vaše novomašniško geslo: »Molimo drug za drugega, da se zveličamo.« V znamenje voščila in veselja ob vašem prazniku vam poklanjajo mitro.
Ob vašem prazniku se vas posebej spominjajo vsi sodelavci Škofijske karitas Koper. Hvaležni so vam za vaše zavzeto sodelovanje in za vso podporo ter vam iskreno čestitajo.
Posebno veselje pa ob vašem jubileju čutimo vipavski župljani, saj ste ob svoji upokojitvi prišli v Vipavo in se nastanili v dijaškem domu. Vipavci smo vas takoj sprejeli za svojega in tako se danes skoraj dnevno srečujemo in z vami pokramljamo na vaših sprehodih po Vipavi in njeni okolici. Veseli nas, da na tako preprost način pristopite tudi do oltarja v naši župnijski cerkvi ob naših slovesnostih. Da bi bili v duhu vašega novomašniškega gesla tudi duhovno čim bolj povezani, smo se odločili, da vam namesto običajnega šopka naberemo in darujemo duhovni šopek, ki ga sestavljajo naše molitve, žrtve, odpovedi, pobožna opravila in dobra dela. Želimo vam sreče, zdravja in obilo Božjega blagoslova.
Sveti arški župnik Janez Marija Vianej v svojih pridigah pravi: »Duhovnik ni duhovnik zase: ne daje sebi odveze, ne podeljuje sebi zakramentov, ni zase, je za vas. Za Bogom je duhovnik vse! Kadar hočejo uničiti vero, začnejo napadati duhovnika, kajti tam, kjer ni več duhovnika, ni več daritve, ni več vere.«
Zato mi dovolite, da voščilo sklenem s prošnjo nebeškemu Očetu: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37–38).
Naj vas na vaši duhovniški poti še naprej spremlja blagoslov naše največje nebeške priprošnjice, Jezusove matere Marije – Tolažnice žalostnih in Kraljice duhovnikov.
Gospod škof Metod, Bog vas živi! Še na mnoga leta!
Tomaž Vrčon
