Spoštovani škof Metod, danes, ko po 25. letih izročate škofijo svojemu nasledniku, in ko se vam želim v imenu vseh njenih vernikov od srca zahvaliti za vaše delo, skrb in ljubezen, globoko občutim, kako težko je strniti v nekaj besed vse tisto, kar bi bilo treba povedati. Troje žlahtnih sadov vašega prizadevanja je bilo v teh dneh večkrat in po pravici omenjenih: to so škofijska Karitas, škofijska gimnazija in krščanski mediji. Tudi to, da zapuščate lepo in urejeno škofijo, smo slišali in tej resnici z veseljem in ponosom pritrjujemo; tako kot se s ponosom spominjamo vseh tistih ne maloštevilnih priložnosti, ko ste se javno odločno zavzeli za spoštovanje krščanskih vrednot v družbi, zlasti za vrednote družine … za vse to in za mnoge druge stvari, iskrena hvala. In tisočkrat, sto tisočkrat hvala tudi za vse drobne trenutke, ko ste se zapisali v srca posameznikov s stiskom roke, besedo spodbude, tolažbe, nasveta … Naj vam Bog, ki vse to vidi, obilno povrne že zdaj, kakor tudi v večnem življenju.

Spoštovani škof Jurij, od danes ste ordinarij koprske škofije, kar vam življenja gotovo ne bo olajšalo. A že apostol Pavel je zapisal »Bog ljubi veselega darovalca.« Verniki smo prepričani, da ste prav to – veseli darovalec – in veselimo se tega. Vaše škofovsko geslo je: Pogum vse ljudstvo v deželi. – Kako primerno za čas, v katerem živimo. Spomnite pogosto na to svojo malo čredo in spodbudite nas, da se bomo s svojim življenjem trudili vlivati pogum za dobro vsem državljanom naše mlade države, ki čez dva dni praznuje svoj rojstni dan. In naj Bog blagoslavlja vsa vaša prizadevanja.

Zlata Kraševec