(Nad)škofijske karitas in Slovenska karitasso pristojnemu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslale dopis v katerem pojasnjujejo razloge zakaj nasprotujejo predlogu Zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih v delu, ki se nanaša na dodatek za delovno aktivnost na podlagi pisnega dogovora o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo.
Sprejem Zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih v letu 2013 (Uradni list RS, št. 99/13), po katerem so bili od septembra 2014 dalje, do dodatka za delovno aktivnost upravičene tudi osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, je želel »spodbujati nadomestne oblike institucionalnega varstva in stimuliranje oseb, ki opravljajo določene neformalne oblike dela«. Po navedbah v predlogu naj bi se v nekaterih nevladnih organizacijah pri tem pojavljale anomalije, kot je nepreverljiv in primerjalno z drugimi upravičenci prenizek obseg opravljenih prostovoljskih ur, da se v prostovoljstvo vključujejo tudi osebe, ki so začasno nezmožne za delo, da se pojavlja ustanavljanje društev samo za ta namen in da dejansko ne gre za razvoja kompetenc, samopodobe in socialne vključenosti vključenega posameznika.
(Nad)škofijske karitas in Slovenska karitasv zadnjih treh letih izvajajo programe socialnega vključevanja, v katere se vključujejo tudi osebe, ki prejemajo dodatek za delovno aktivnost na podlagi pisnega dogovora o prostovoljskem delu. Pri tem ugotavljajo, da iz stisk veliko težje napredujejo tisti s šibkimi oziroma razpadlimi socialnimi mrežami. Že v kolikor uporabniki pridobijo eno od pomembnih socialnih opor, se manj pogostokrat obračajo po pomoč. Vključitev v program prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je po dosedanjih izkušnjah Karitas zelo dobra vstopna točka, na katerih se je sploh možno približati ljudem, jih motivirati, da bi pričeli drugače gledati na svoje težave, ter jih reševati z novim pogumom in metodami, na katere do sedaj brez pomoči še niso pomislili. Pri večini je že po nekaj mesecih viden napredek v strukturiranju dneva, samopodobi, pridobljenih spretnosti in širjenju socialne mreže. Mnogi ostanejo prostovoljci v mreži Karitas, tudi ko niso več prejemniki dodatka.
Resornemu ministrstvu tako (nad)škofijske karitas in Slovenska karitas predlagajo, da ne ukinja te možnosti ohranjanja socialnega vključevanja, temveč zakon samo dopolni, da ne bodo več možne posamične zlorabe.
Cveto Uršič,
generalni tajnik Slovenske karitas
