Nadškof mesta Genova in predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenci (CCEE) kard. Angelo Bagnasco je ob začetku plenarnega zasedanja v svojem govoru izpostavil pomen krščanstva za obstoj in razvoj evropske družbe.
Kardinal Bagnasco je v daljšem programskem nagovoru zbranim delegatom iz celotne Evrope, med njimi je tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM, najprej zaželel »novega in pogumnega pastoralnega zagona za to ljubljeno celino«. Izpostavil je zavzetost za oznanjevanje evangelija in Kristusa v vseh okoliščinah ter poudaril ljubezen, ki jo imajo evropski dušni pastirji do zaupanega jim naroda.
V govoru se je predsednik evropskih škofov več krat navezal na besede papeža Frančiška, ki je med drugim v svojem nastopu pred Evropskim parlamentom 25. novembra 2014 spomnil, da Evropa ne sme zapraviti same sebe, svoje dvatisočletne zgodovine, ki jo povezuje s krščanstvom in ki – kljub nekaterim senčnim platem človeške slabosti – je obrodila velike civilizacijske in kulturne sadove. Evropa mora ceniti samo sebe, mora verjeti v svoje potenciale, zavedajoč se, da »zgodovina, mora biti še napisana« (papež Frančišek, govor v Evropskem parlamentu, 25. novembra 2014). Evropa se ne sme predati, ampak mora poiskati izvorno navdušenje, ki ne pomeni, da je ona sama središče sveta, ampak kot nekdo, ki ima nekaj lepega in posebnega za ponuditi človeštvu.
Predsednik CCEE je posvaril pred sekularizacijo, ki oddaljuje in uvaja »tisto splošno kulturo enotnega mišljenja«, o kateri je veliko govoril sveti oče in prinaša »ideološko kolonizacijo«. Izpostavil je, da »se porajajo ideje, da bi živeli, kakor da Boga ni ali celo, da je vera nasprotna človekovi sreči, svobodi, demokraciji in zdravi laičnosti države«. Nato se je vprašal: »Kaj je cilj te ideologije, ki si prisvaja absolutno posameznikovo avtonomijo? Ali je morda danes človek bolj srečen in je družba bolj uresničena?«. Spomnil je na opomin papeža Frančiška, ki ga je izrekel ob začetku plenarne seje CCEE leta 2014, da v resnici opazovalci ugotavljajo, kako se je v srcih ljudi naselila izgubljenost, če ne celo strah: »Evropa je naveličana od lastne izgubljenosti«.
Kardinal Bagnasco je v svojem govoru izpostavil pomen upanja, saj »Evropa ne more biti depresivna, negotova o svoji duši in otežena s tragičnimi spomini do te mere, da bi izbrisala svojo preteklost za nek nemogoč in žalosten preporod, ki bi zahteval na novo postaviti vse, celo osnove človeštva«. Pri tem je spomnil na papežev govor CCEE-ju leta 2014, ko je sveti oče dejal, da »ni konec vsega. Mislim, da Evropa ima toliko virov za nadaljevanje in največji med temi je oseba Jezusa Kristusa. Evropa, vrni se k Jezusu! Vrni se k tistemu Jezusu, ki si mu dejala, da ga ni v tvojih koreninah«.
Predstavnik evropskih škofov je izpostavil, da največji zaveznik evangelija niso naše organizacije ali programi, ampak človek: v vsakem času, katerikoli okoliščini, civilizaciji ali kulturi. Zato vidi trenutek streznitve v skritem upanju vsakega človeka, da bi srečal nekoga, ki bi mu pomagal pri velikih bivanjskih vprašanjih o lastni usodi in prihodnosti onkraj smrti.
Ob sklepu svojega govora je kardinal Bagnasco poudaril, da človek se ne sme zadovoljiti z ničemer manj, kar ni Bog. Dodal je osrednjo vlogo mladih za prihodnost Evrope ter izpostavil pomen krščanskih vrednot pri uresničevanju evropske integracije.
