Predstavitev projekta s strani koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka:
Prvotna cerkvica je na strunjanskem griču, kolikor nam je znano, stala že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Basa, kjer je danes vila Tartini. Po njihovem odhodu iz teh krajev, okoli leta 1221, so zanjo skrbeli patri benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali čez dan k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Ko so benediktinci ob koncu 14 stoletja samostan zapustili, so svetišče prevzeli duhovniki iz Pirana, ki so ga nato upravljali okroglih 500 let: do začetka 16 stoletja (100 let) so prihajali iz Pirana, od takrat naprej pa so do začetka 20 stoletja (400 let) imeli v Strunjanu stalnega duhovnika, ki je bival v kaplaniji poleg svetišča.
Najbolj pomembno leto v zgodovini strunjanskega svetišča je leto 1512. V noči med 14 in 15 avgustom tega leta se je namreč pri vratih stare cerkvice čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria prikazala Marija z naročilom: Recita župniku, naj popravi to cerkev, sicer gorje Piranu! Po tem dogodku se je cerkev preimenovala v Sveta Marija od Prikazanja (Santa Maria della Visione) in kmalu postala pomembna istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem.
Leta 1907 je tržaški škof Nagl cerkev izročil v upravo frančiškanom italijanske province iz Trenta, ki so svetišče upravljali do leta 1955 (48 let), ko je upravo prevzela slovenska frančiškanska provinca. Dne 15 marca 1961 je apostolski administrator dr. Mihael Toroš Kaplanijo Strunjan povzdignil v Župnijo Strunjan, odlok pa je stopil v veljavo dne 25 marca 1961. Slovenska provinca je Župnijo Strunjan upravljala do konca meseca julija leta 2014 (59 let), ko je upravo župnije ponovno prevzela Škofija Koper.
Atrijska stavba ob cerkvi v Strunjanu je bila pod upravo italijanske province dograjena leta 1926 kot romarska hiša in prenočišče za romarje, ki so prihajali tudi iz oddaljenih krajev. Število romarjev in pohodnikov tudi v današnjih časih ponovno narašča, še bolj pa se po vsej škofiji krepi število različnih župnijskih in škofijskih pastoralnih teles in skupin, ki tako za svoje izobraževanje in izpopolnjevanje, kakor tudi za dopust in razvedrilo, potrebujejo ustrezne prostore. Zato je na škofiji dozorel sklep, da stavbo obnovimo kot pastoralni dom za duhovno in kulturno oskrbo obiskovalcev.
Na spodnji povezavi je posnetek konference:
https://drive.google.com/open?id=16keXS793l3QLh2qcdITS2pYiDMSOtc2_
