Na srečanje s papežem Frančiškom je danes prišel Abuna Mathias I., patriarh etiopske pravoslavne cerkve tevahedo. Papež je med srečanjem spomnil na dosedanje sodelovanje med obema cerkvama, v ospredje pa med drugim postavil ekumenizem mučencev. Abuna Mathias I. je bil za patriarha izvoljen pred tremi leti, 28. februarja 2013, ko je nasledil Abuno Paulosa. In ravno nanj je papež Frančišek spomnil na začetku svojega govora, ko je želel izpostaviti krepitev bratskih vezi med katoliško Cerkvijo in etiopsko pravoslavno cerkvijo tevahedo.
Patriarh Abuna Paulos se je leta 1993 v Vatikanu srečal s svetim Janezom Pavlom II., junija 2009 pa z Benediktom XVI. Ta je patriarha tudi povabil, da je oktobra istega leta bil poseben gost drugega zasedanja škofovske sinode o Afriki, na kateri je govoril o razmerah na afriški celini in izzivih afriških narodov. V starodavni Cerkvi je bila splošna navada, da je Cerkev poslala svoje predstavnike na sinode drugih Cerkva. Ta čut za eklezialno povezanost se je jasno pokazal na pogrebnih slovesnostih Abune Paulosa, kjer je bila navzoča tudi posebna delegacija Svetega sedeža.
To, kar združuje, je večje od tistega, kar ločuje
Od leta 2004 so katoliška Cerkev in vzhodne pravoslavne cerkve skupaj iskale načine za poglobitev občestva s pomočjo teološkega dialoga, ki ga je gojila in razvijala mednarodna komisija. Papež Frančišek je izrazil veselje ob vedno večjem sodelovanju etiopske pravoslavne cerkve tevahedo v tem dialogu. Skozi leta je komisija proučila temeljni koncept Cerkve, to je občestvo, ki pomeni soudeleženost v občestvu med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. »Na ta način smo odkrili, da nam je skupno skoraj vse: ena sama vera, en sam krst, ena sam Gospod in Odrešenik Jezus Kristus. Združeni smo v kreposti krsta, po katerem smo priključeni v eno Kristusovo telo. Združeni smo po različnih skupnih elementih naših bogatih meniških izročil in liturgičnih praks. Smo bratje in sestre v Kristusu,« je izpostavil papež in dodal, da to, kar združuje, je večje od tistega, kar ločuje.
Ekumenizem mučencev
Frančišek je v nadaljevanju spregovoril o »ekumenizmu mučencev«. Skupno trpljenje je povzročilo, da so se kristjani, sicer z mnogih vidikov ločeni, še bolj približali drug drugemu. Kakor je v prvi Cerkvi prelitje krvi mučencev postalo seme novih kristjanov, tako danes kri tolikih mučencev, ki pripadajo vsem cerkvam, postaja seme enosti med kristjani. »Mučenci in svetniki vseh cerkvenih izročil so že ena star v Kristusu. Njihova imena so že vpisana v en sam martirologij Božje Cerkve. Ekumenizem mučencev je povabilo, namenjeno nam, tukaj in zdaj, da skupaj prehodimo pot proti vedno bolj polni enosti.«
Etiopija danes
Etiopska cerkev je od vsega začetka bila cerkev mučencev in tudi danes je priča uničujočemu nasilju nad kristjani in manjšinskimi skupnostmi na Bližnjem vzhodu in v nekaterih delih Afrike. Po papeževih besedah ne moremo, da ne bi ponovno prosili tistih, ki usmerjajo politično in ekonomsko usodo sveta, da pospešujejo mirno sobivanje, ki je postavljeno na vzajemno spoštovanje in spravo, medsebojno odpuščanje in solidarnost.
Etiopija si z velikim naporom prizadeva izboljšati življenjske pogoje prebivalstva ter zgraditi pravičnejšo družbo, ki bi temeljila na državnem pravu in spoštovanju vloge žensk. Papež je izpostavil problem pomanjkanja vode, ki ima težke socialne in ekonomske posledice. A v Etiopiji obstaja tudi prostrano območje za sodelovanje med cerkvami v korist skupnega dobrega in varovanja stvarstva, pri čemer je Frančišek poudaril razpoložljivost tamkajšnje katoliške Cerkve za skupno delo s pravoslavno cerkvijo tevahedo.
Molimo drug za drugega
Ob koncu je izrazil svoje goreče upanje, da bi današnje srečanje pomenilo začetek novega obdobja za bratsko prijateljstvo med obema cerkvama. Spomnil je na zgodovino, ki je pustila kopico bolečih nesporazumov in nezaupanja, za kar je papež Frančišek prosil Božje odpuščanje in ozdravitev. »Molimo drug za drugega in prosimo mučence in svetnike za zaščito vseh vernikov, ki so nam zaupani v našo pastoralno skrb,« je povabil sveti oče. »Naj nas Sveti Duh še naprej razsvetljuje in vodi proti slogi in miru, v nas goji upanje na dan, ko bomo z Božjo pomočjo združeni ob oltarju Kristusove žrtve, v polnosti evharističnega obhajanja.«
Vir: Radio Vatikan.
