Spoštovani gospod apostolski nuncij msgr. Juliusz Janusz,
spoštovani gospod predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije, msgr. Andrej Glavan,
prečastiti opat Samostana Stična, p. Janez Novak,
prečastiti generalni sekretar Slovenske škofovske konference, p. Tadej Strehovec,
spoštovani gospod veleposlanik Brazilije, Gilberto Fonseca Guimarães de Moura,
prečastiti pater Maksimilijan, koordinator sprejema milostne podobe Naše Gospe brezmadežnega spočetja Aparecide v Samostanu Stična,
spoštovana gospa veleposlanica Italije v Sloveniji, Rossella Franchini-Sherifis in soprog veleposlanik Michael E. Sherifis,
spoštovani državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, veleposlanik Igor Senčar in soproga,
spoštovani gospod generalni sekretar, veleposlanik Tomaž Kunstelj,
spoštovana gospa Madalena Leal de Faria, operna pevka in koordinatorka programa mašnih pesmi ob sprejemu milostne podobe,
spoštovani člani diplomatske misije Brazilije v Sloveniji!

»Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu« (Iz 61,10). Te besede smo slišali v današnjem prvem berilu svete maše. S temi besedami se začenja Marijina hvalnica, Magnificat, ki jo Cerkev ponavlja vsak dan pri večernicah. Prav s temi besedami želim začeti svojo pridigo, saj zares predstavljajo naša čustva v tem trenutku. Z velikim veseljem sem prišel skupaj s častito milostno podobo ljubljene Kraljice in zavetnice Brazilije, Naše Gospe brezmadežnega spočetja Aparecide.

Sveti Evangelij nam danes predstavi srečanje med Devico Marijo in njeno sestrično sveto Elizabeto. Prav ta beseda – srečanje – opiše čudež, ki se je zgodil v Braziliji pred skoraj 300 leti, konec oktobra leta 1717. Pravkar smo si ogledali uprizoritev tega srečanja, ki je bila izvedena tako lepo, da se nas je globoko dotaknila.

Sveti oče papež Frančišek je pred začetkom Svetovnega dneva mladih, 24. julija 2013, želel priti v Nacionalno svetišče Naše Gospe Aparecide kot romar. S tem je želel, Njegova Svetost, Naši Gospe izročiti dogodek naslednjega dne, kot tudi Cerkev v Braziliji in brazilsko ljudstvo. Ob tej priložnosti nas je pozval, da ohranimo upanje, da dopustimo, da nas Bog preseneti in da živimo v veselju. Tako je v treh točkah povzel resnično in današnjo Marijino duhovnost. Tri dni kasneje se je med srečanjem z brazilskimi škofi, ki so prisostvovali dnevu mladih, ponovno navezal na Našo Gospo Aparecido in je, izhajajoč iz zgodovinskih dejstev, predstavil svojo duhovno interpretacijo o njenem sporočilu in zavezi. Na tem mestu bom povzel nekaj točk, ki jih je poudaril sveti oče.

Spomnil je, da se čudež prične z izkušnjo šibkosti in neuspeha. Takrat ni bil čas ribolova, ribiči so bili revni, njihovi čolni in mreže so bili dotrajani in preprosti. Vendar so vztrajali v upanju in Bog jim je razkril svojo prisotnost na nepričakovan način: svojo lepoto je izrazil v podobi Device Marije, ki je preprosta tako na podobi kakor na sami Devici. Poleg tega je bila podoba zaradi temne rečne vode in starosti potemnjena. »Bog je vedno v skromnih oblačilih«, je zaključil sveti oče. In od tu povzame nekaj zaključkov:
- podobo so našli po delih v dveh metih mreže, najprej telo in nato še glavo: Bog nam da sporočilo o združevanju, edinosti, ki zahteva naše potrpljenje;
- ribiči so domov prinesli 'misterij'; preprosti in verni ljudje so vedno odprti za čudež;
- verniki podobo prekrijejo s pregrinjalom: tako kot nas Bog prekrije s svojo zaščito, vendar nas najprej prosi, da ga sprejmemo;
- ribiči so povabili sosede, da bi z molitvijo z njimi delili misterij: izkušnja Boga – prava vera nosi s seboj potrebo po tem, da jo delimo.

Tako je sveti oče zaključil, da Cerkev ne sme pozabiti lekcije iz Aparecide; šibkost je sredstvo, ki ga Bog izbere za svoja dejanja; Cerkev mora vedno opominjati, da se ne smemo oddaljiti od preprostosti.

Dragi bratje in sestre, tukaj smo se zbrali pred preprosto, majhno in črno milostno podobo. Vendar v tej podobi častimo nekaj veliko večjega: usmiljeno Božjo ljubezen preko Tiste, ki so jo imenovali »blagoslovljena, ker je verovala« (Lk 1,45) in nam darovala kot »sad svojega telesa« (v. 42) prihod Našega Gospoda (v. 43), kot je prepoznala navdušena in hvaležna sveta Elizabeta: »Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?« (v. 43). In s ponižnostjo se lahko navežemo na veselo hvalnico Device Marije, Matere Božje: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku« (v. 47).

Zahvaljujem se Katoliški Cerkvi v Sloveniji, predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. Andreju Glavanu, apostolskemu nunciju msgr. Juliuszu Januszu in Opatiji Stična, opatu patru, ki je v Baziliki Žalostne Matere Božje sprejel častito milostno podobo, kot tudi veleposlaniku, gospodu Gilbertu Fenseci Guimarãesu de Mouri za pobudo in podporo pri izvedbi.

Naj bodo Slovenci in slovenska Cerkev prav tako pod zavetjem in kraljevo zaščito Naše Gospe brezmadežnega spočetja Aparecide.

Hvala lepa!