'Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanjali Božjo besedo, glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke!' (Heb 13,7-8). Tako nas nagovarja pisec pisma Hebrejcem.
Dragi brat nuncij apostolski, dragi svetovalec nunciature, dragi bratje mašniki in bratje in sestre verniki, dragi sodelavci in prijatelji pokojnega očeta Franca, dragi ljubitelji Ognjišča in njegovih ustanov, dragi oskrbovalci njegovega zadnjega bivališča, dragi vsi, ki se očeta Franca radi spominjate in ga nosite v svojih srcih. Milost vam in mir!
Na dan pogreba smo življenje očeta Franca označili s trojnim oznanjevanjem: s pisano in tiskano besedo, z govorjeno in živo besedo, z dejavno in uresničeno besedo! Današnja Božja beseda govori o dobrih delih, zato si iz besedil ob njegovem pogrebu prikličimo v spomin tri utrinke, ki so povezani z njegovo dobrodelnostjo in jih ob pogrebu nismo prebrali:
Sožalje predsednika Slovenske karitas: 'Dragi sobrat Jurij! Novica o smrti g. Franca Boleta me je doletela v Rimu, na poti v Bari, kjer bom do nedelje. Ob smrti g. Boleta izrekam v svojem imenu in v imenu mariborske nadškofije sožalje tebi in duhovnikom vaše škofije. Pokojni g. Bole je bil dar ne samo za vašo škofijo ampak za vso Cerkev na Slovenskem. Poln hvaležnosti prosim Gospodarja življenja, da sprejme njegovo življenjsko daritev in naj mu bo bogat plačnik za zvesto in predano služenje. Vsem nam zapušča vzgled duhovnika, ki je iskal nove pristope, da bi evangelij dosegel ljudi današnjega časa. Naj se odpočije v objemu Boga samega!' + Alojzij Cvikl SJ, nadškof mariborski, predsednik Slovenske karitas
Sožalje predsednika Italijanske karitas: 'Dragi brat Jurij, koprski škof! Prepričan sem, da imamo poleg sv. Frančiška Saleškega sedaj v nebesih še enega priprošnjika in vzornika: duhovnika msgr. Franca BOLETA. O njem lahko upravičeno rečemo, da je bil "Božja trobenta". S pisano besedo je prinašal Evangelij vernim in nevernim ljudem, z glasom radijskih valov je širil krščansko veselje, s plemenitimi deli je blažil bolečino revnih, bolnih in zapostavljenih. Knjige založbe Ognjišče in mladinske revije polnijo knjižne police tudi v naši škofiji, oddaje Radia Ognjišče so dnevni spremljevalec mnogim poslušalcem tudi pri nas. Posebno pa se je izkazal v tem, da je v svojem življenju popolnoma uresničil Jezusove napotke iz 25. poglavja evangelija po Mateju. Njegova beseda in dobrota nista poznali meja, zato je tudi na goriškem poznan, spoštovan in cenjen. Gospod mu je danes gotovo dejal: "Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!" (Mt 25,21). Tebi, dragi sobrat, škofu Metodu, duhovniškemu zboru, sorodnikom in sodelavcem izrekam krščansko sožalje, rajnega gospoda Franca pa v molitvi izročam Božjemu usmiljenju.' + Carlo Roberto Maria Redaelli, goriški nadškof, predsednik Italijanske CARITAS
Iz zapisa tehničnega in izvršnega urednika Marka Čuka: 'Vedno pa si govoril, da je pomembno verjeti v ideale in biti pripravljen se žrtvovati zanje ... da je treba imeti oči odprte za znamenja časa ... po naravi si bil vedno optimist, težave te zlepa niso spravile na tla ... v tem ti nekako nisem mogel slediti. V zadnjem času sem ti večkrat potožil ... kako bi bilo dobro, če bi se, kljub drugačnim časom, znali še vedno vsaj malo več žrtvovati, razdajati svoje moči in svoje znanje ... tudi pri našem delu na uredništvu. Da bi znali biti blizu vsem, odprti za oddaljene, izgubljene, iskalce ... da bi znali delati tudi brez priznanja, ne glede na to, kaj rečejo drugi, brez podpore ... tudi ob nasprotovanju, oviram (ki jih v tvojem življenju ni manjkalo) ... pa si mi rekel, da moram zaupati ... da si tudi ti molil in prosil, zaupal in verjel v Božjo previdnost, da te je vedno spremljala Moč ...'
Tudi očetu Francu resnično lahko namenimo razsipno izpoved apostola Pavla: 'V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bo grajala, marveč se v vsem izkazujemo kot Božji služabniki v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, s pristno ljubeznijo; z oznanjevanjem resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi, v časti in v sramoti, na slabem in na dobrem glasu; kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor nepoznani in vendar znani, kakor umirajoči in glejte, živimo, kakor stepeni in vendar ne usmrčeni; kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli in vendar imamo vse …!' (2 Kor 6,3-10).
Hvala direktorju Mihu Turku in kamnoseku Vojku Mužini za postavitev lepega nagrobnega spomenika očetu Francu in ureditev sosednjih grobov na vrhu pokopališča. In hvala vsem, ki radi obiskujete njegov grob in skrbite, da so rože na njem vedno sveže. – Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski škof
