Sv. Alojzij, katerega god danes obhajamo, velja za vzor duhovnega življenja. Njegova povezanost s Kristusom je bila iskrena in preprosta. Ravno zaradi tega je bil sposoben sprejemati pomembne odločitve za svoje življenje, ne da bi ga premamila privlačnost kariere, ali materialne dobrine. 

Pred svoje osebne interese je v ospredje postavil božjo voljo, božji načrt. Da človek pride do takšne jasnosti glede božjega načrta je potrebno skrbeti za svoje duhovno življenje: z molitvijo, prejemanjem zakramentov, branjem in premišljevanjem Božje besede, duhovnim vodstvom, poslušanjem svoje vesti.

Sv. Alojzij si je znal vzeti čas za tišino, kjer se mu je Bog razodeval in kjer je on sebe daroval Bogu.

Ta intimen odnos z Bogom ga je usposobil, da je imel zelo izostren čut za človeka v stiski. V njegovem času je razsajala kuga. Nekega dne je na cesti videl ležati okuženega bolnika. Zadel si ga je na rame in ga odnesel v bolnišnico, kjer je pomagal pri strežbi. Tudi sam se je okužil in umrl izčrpan, kot žrtev ljubezni do bližnjega. Star je bil 23 let, v 4. letniku bogoslovja, tik pred mašniškim posvečenjem.

Sv. Alojzij je razumel, da je ljubezen tisto najlepše kar nam je Bog dal. Gre za darujočo ljubezen, ki je vedno konkretna, ki se odraža v solidarnem prizadevanju za bližnjega, posebej za najbolj revnega.

Evangelij današnjega praznika nam govori, da je nebeško kraljestvo nekaj dragocenega, podobno biseru in zakladu. Na zemlji je biserov in zakladov premalo, da bi jih lahko imeli vsi ljudje, zato smo priče tolikim prevaram in nasilju.

Biser in zaklad nebeškega kraljestva sta drugačne narave. Vsakdo lahko osvoji ta zaklad, ker je zastonjski dar. Nihče zaradi tega ni prikrajšan.

Biser in zaklad božjega kraljestva nista pridržana kakšnemu sloju, poklicu ali izobrazbi.

Samo en pogoj je: sposobnost da v tem biseru in zakladu prepoznamo nekaj, kar ima največjo vrednost, več kot vse drugo na svetu.

Pripravljen moram biti prodati vse. Z drugo besedo, pripravljen moram biti odstraniti vse ovire, vse kar me na poti do zaklada nebeškega kraljestva ovira.

Tukaj nam sv. Alojzij prihaja na proti kot vzor, saj je Boga postavil na prvo mesto in se v svoji veri ni dal omajati, kljub vsem častem in bogastvu tega sveta, kar so mu ponujali.

Papež Frančišek o sv. Alojziju pravi, da je imel dve sposobnosti, ki nam danes vsem tako primanjkujeta: sramežljivost in zvestobo.

Sramežljivostali tenkočutnost, je drža v kateri imam svet način čutenja. To pomeni, da z božjo pomočjo in osebnim prizadevanjem postajam vedno bolj »čist v srcu«, kar se odraža v mislih in dejanjih.

Sramežljivost daje moji vesti čut za obrambo dostojanstva osebe in me usposablja za pristno ljubezen.

Zvestoba je bila za sv. Alojzija trdnost v dani obljubi. Zavedal se je, da je to vir sreče za človeka.

Papež Frančišek pravi: »Čas v katerem danes živimo, kliče po ljudeh, ki jih odlikujejo: osebna vera, dejavna in požrtvovalna pripadnost Jezusu Kristusu in Cerkvi ter zvestoba in pogum, brez katerih v služenju božjemu kraljestvu ni mogoče vzdržati.

Sv. Alojzij je zatrjeval, da se srce, ki je zasidrano v Kristusu, ne boji in vztraja, ker ve, da je to, k čemur teži, božja volja.

Z današnjim praznikom sv. Alojzija zaključujemo jubilejno »Alojzijevo leto«. S tem nam je papež sv. Alojzija predstavil, kot vzor in priprošnjika, posebej še mladim. Sv. Alojzij je bil mladenič,ki se ni predal zdolgočasenemu življenju pokvarjenega dvora, ampak je bil mladenič, ki je znal obvladovati samega sebe, ki mu cilj ni bil življenje v uživanju in v iskanju slave, da bi v tem iskal veselje in zadovoljstvo. Ne, smisel in izpolnitev svojega življenja je našel v Gospodu, ki se mu je izročil celostno in to je napolnjevalo njegovo srce z neizmerno srečo.

Ob zaključku Alojzijevega leta lahko danes prejmete popoln odpustek, tako boste na koncu te sv. maše prejeli Apostolski blagoslov.

Ravno danes v Vatikanu poteka Mednarodni forum mladih, kjer iščejo odgovor na vprašanje, kako nadaljevati sinodo »Mladi vera in razločevanje poklicanosti«. Sklepni dokument sinode »Christus vivit« predvideva aktivno vlogo mladih in večjo soodgovornost mladih v življenju Cerkve.

Izročimo priprošnji sv. Alojzija našo mladinsko pastoralo, da bi, kot je mlade pozval papež Frančišek na srečanju mladih v Panami, zaživeli evangelij danes in se tako pripravljali na svoje poslanstvo jutri.

Jubilejno leto ob 450. obletnici rojstva sv. Alojzija mi danes zaključujemo tukaj v cerkvi, ki je edina v Sloveniji posvečena temu svetniku. 

Geslo sv. Alojzija je bilo: »Proč od posvetnih časti!« Njegova duhovnost je bila prežeta z mislijo na službo bližnjemu ter pomoč revnim in trpečim. 

Naj tudi nam njegova priprošnja pomaga, da svojega srca ne bomo navezovali na dobrine tega sveta, ampak želeli in iskali, kako služiti Bogu, še posebej v tistih, ki trpijo in so naše pomoči najbolj potrebni.

Amen.

Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit