Dragi škof Metod, bratje duhovniki in diakoni, redovniki in redovnice, bogoslovci in vse Božje ljudstvo! Milost vam in mir, ljubezen Svetega Duha naj bo z vami vsemi!
Letošnja krizmena maša se nahaja še razmeroma blizu našega obiska ad limina, ki se je odvijal zadnje dni prejšnjega in prve dni tekočega meseca, kakor je vsem znano. Obisk je pomemben dogodek tako za vso cerkveno pokrajino kakor tudi za vsako škofijo posebej, krizmena maša pa je primerna priložnost tudi za kratek premislek o vsebini in sadovih obiska. Povzetek obiska 'na pragih apostolov' namreč kaže tri glavne razsežnosti: krajevno in časovno ter pastoralno razsežnost.
Krajevna razsežnost obiska kaže zlasti povezavo s svetim očetom, Petrovim naslednikom, in povezavo z rimsko Cerkvijo, ki je 'Mati in glava vseh Cerkva v mestu in v svetu', ter povezavo z vesoljno Cerkvijo, ki v svoje naročje sprejema vedno nove narode. Vsako verstvo na svetu ima namreč tudi svoj sveti kraj in kakor je Kristusov grob v Jeruzalemu središče vseh kristjanov, tako je tudi Petrov grob v Rimu središče vseh katoličanov. Tja se vedno vračamo kot domov, kot na prag domače hiše ...
Časovna razsežnost obiska kaže zlasti povezavo z apostoli, ki so temelj Cerkve, in povezavo s prvotno Cerkvijo, ki je vsem rodovom trajen vzor, ter povezavo z duhom prvotne Cerkve, ob katerem se vse krajevne Cerkve vedno znova navdihujejo, kajti: 'Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah (Apd 2,42) ... In množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in enega duha' (Apd 4,32). Tja se vedno vračamo kot v svoje otroštvo, da bi postali kakor otroci ...
In pastoralna razsežnost obiska kaže seveda številne spodbude in poudarke, med katerimi želim posebej poudariti pobudo, ki se imenuje 'dvorišče poganov,' to je prizadevanje za povezave med vernimi in obrobnimi ali oddaljenimi. Pobudo je dal zaslužni papež Benedikt že leta 2009 z utemeljitvijo: Sodobna družba je tako razslojena, da je nujno treba poiskati obstoječa 'skupna jedra' vernih in oddaljenih, da bi ohranili temelje človeškega obstoja in razvoja. Tudi papež Frančišek z vsem svojim delom in ravnanjem podpira in uresničuje omenjene povezave.
Sveti oče, kakor tudi vsi njegovi sodelavci, nas je sprejel z odprtimi rokami in nas najprej povabil k besedi z zagotovilom: Tukaj ni mogoče narediti napake, kajti tukaj lahko vsakdo pove vse, kar misli o papežu, o rimski kuriji, o Cerkvi ... Skoraj kakor naš Gospod v krajih Cezareje Filipove: 'Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?' (Mt 16,13) ... Nato pa je zelo izčrpno in dosledno odgovarjal na naša vprašanja. In nam ni bilo težko začutiti, da stojimo pred Skalo, na kateri je sezidana Kristusova Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala! (Mt 16,18).
Pri prejšnjih obiskih se je nekoliko več pozornosti namenilo tudi posameznim škofijam, pri zadnjem obisku pa je večji del pogovora in razprav bil posvečen celotni cerkveni pokrajini, saj je z današnjimi sredstvi povezovanja dejansko, kakor pravi znan pregovor, v eni vasi ves svet, pa tudi ves svet ena vas. In kakor je naš Gospod molil za Petra, tako je sveti oče prosil za nas: 'da ne bi opešala naša vera in bi ob povratku domov potrjevali svoje brate' (Lk 22,32). Naj tudi naše današnje srečanje okrepi in utrdi naše medsebojne vezi, naše vezi s prvotno Cerkvijo in naše vezi s svetim očetom. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak
Koprski škof
