Dragi bratje in sestre!
Vsem domačim in sorodnikom gospoda prelata Franca Kralja izrekam ob njegovem odhodu v večno domovino iskreno sočutje in globoko sožalje. Gospod naj pokojnega Franca sprejme k sebi na večno gostijo, vam pa njegovo ljubezen in bližino nadomesti s svojo milostjo in naklonjenostjo in vam bogato povrne za vse dobro, kar ste mu v njegovem dolgem življenju naredili, in za vsako dobroto, ki ste mu jo izkazali. Vaša blagodejna medsebojna povezanost nas je vse prijazno nagovarjala in nas vključevala v različna vaša praznovanja in srečanja.
Gospod prelat Franc Kralj, duhovnik in zgodovinar, profesor in predstojnik, arhivar in raziskovalec, je bil rojen 25 decembra 1929 v Ligu nad Kanalom ob Soči. Osnovno šolo je obiskoval v Ligu (1934–40), gimnazijo najprej v Castellano (Videm), nato pa v Gorici in Novi Gorici (1940–48). Semenišče in bogoslovno fakulteto je obiskoval v Ljubljani (1947–52), filozofsko fakulteto, oddelek za zgodovino in zemljepis, pa v Ljubljani (1958–62). V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani 15 avgusta 1952.
Službovanje: po novi maši je bil tri tedne župnijski upravitelj v Logu pod Mangartom; potem je eno leto služil vojski (1952-1953); nato je bil župnijski upravitelj v Vedrijanu (1953-1955); prefekt v Malem semenišču v Vipavi (1953-1960); vicerektor v Malem semenišču (1962-1971); rektor v Malem semenišču (1971-1973); profesor v Malem semenišču (1957-2001); škofijski arhivar (1967-1995). Vmes je v tem času iz Vipave začasno upravljal ali hodil na pomoč v Vrhpolje, v Vipavo, v Hrenovice, v Podkraj, v Podnanos. Leta 1973 je bil imenovan za župnika na Slapu (1973-2017), kjer je leta 2017 slavil diamantno sveto mašo, 65 let mašništva.
Leta 2018 se je odpovedal župniji in se preselil v duhovniški dom v Šempeter, kjer je lansko leto 2022 slavil še železno sveto mašo, 70 let mašništva. Tri dni po naslednji obletnici posvečenja (2023) so mu moči nekoliko pošle in je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se je 19 avgusta 2023 zjutraj poslovil od nas in mirno zaspal v Gospodu.
Kot profesor in predstojnik Srednje verske šole in semenišča v Vipavi je pomagal pri izobrazbi in vzgoji več kot 500 dijakov, od katerih jih je več kot 200 izbralo duhovniški poklic. Kot rektor semenišča je nadaljeval in končal prezidavo semeniških poslopij (1971-1973).
Kot župnik na Slapu je 44 let zvesto vodil župnijsko skupnost in ob raznih priložnostih zbiral v župnišču profesorje in predstojnike vipavske šole in vipavske dekanije. Bil je dober pastir, ki ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Kot zgodovinar in raziskovalec je objavil več temeljitih razprav predvsem s področja zgodovine Škofije Koper. Svoje članke in svoja dela je objavljal v Slovenskem biografskem leksikonu, v Družini in Ognjišču, v Cerkvi v sedanjem svetu in v Okrožnicah Škofije Koper. Iz obširnega dela 'Cerkev in njena zgodovina' (Enzo Bellini) je prevedel besedilo dveh obdobij; sodeloval je pri knjigi 'Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije' in pri knjigi 'Vodnik po župnijskih arhivih na območju Slovenije.' Vsi njegovi strokovni spisi so temeljita znanstvena dela. Za svoje strokovno in prevajalsko delo je leta 1999 prejel cerkveno odlikovanje častni prelat.
Profesor Kralj je bil mož izjemne življenjske moči in duhovne veličine, velik mislec in vztrajen ustvarjalec, zvest duhovnik in goreč predstojnik, ki je zmogel biti zelo strog do sebe in do drugih, pa tudi izjemno blag in tankočuten, plemenita osebnost in res kraljevskega značaja po nastopu in izobrazbi in omiki.
Bil je do kraja zanesljiv in vedno je stal na trdnih tleh. Kateri njegov dijak se ne spominja njegovega silnega znanja in njegovih globoko domišljenih in enako uravnoteženih razlag zgodovine in zgodovinskih dogodkov? In kateri njegov župljan na Slapu se ne spominja njegovih skrbno pripravljenih nagovorov in njegovih očetovskih nasvetov in spodbud? Modro in prijazno je vodil župnijsko skupnost, vedro in pogumno je poučeval in vzgajal dijake, prijateljsko in vljudno je vabil in sprejemal svoje vrstnike župnike in predstojnike. In kdo se ne spominja njegovih številnih predavanj in njegovega pretresljivega pričevanja, ki ga je pripravil gospod Možina?
Za svoje novomašniško geslo si je izbral Petrovo izpoved: 'Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim' (Jn 21,17). Geslo najlepše izraža njegovo globoko predanost Gospodu in njegovo trdno zaupanje vanj. In Gospod je njegovo izpoved sprejel in 'ga postavil za gospodarja svoji hiši in za upravitelja vsej svoji posesti' (Ps 105,21). In 'ga postavil nad svoje posle, da jim ob svojem času odmeri živež' (Lk 12,42).
Od nas se je poslovil v tednu po Marijinem vnebovzetju in k večnemu počitku ga polagamo osmi dan po Vnebovzetju, na god Device Marije Kraljice. Današnji dan je prav primeren za naše opravilo, da predstavnika kraljevega rodu in kraljeve hiše položimo k večnemu počitku na god Device Marije Kraljice. Naj z Gospodom in vsemi svetimi 'vlada na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom,' kakor smo slišali v današnjem berilu. In naj se v nebeškem kraljestvu pridruži Devici Mariji Kraljici in njeni pesmi 'Moja duša poveličuje Gospoda,' kakor smo slušali v evangeliju. Amen. Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak
Koprski škof
