Zlato, kadilo in mira
Evangelist Matej poroča o obisku Treh kraljev, ki so Gospodu ob njegovem rojstvu prinesli svoje darove: 'In odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata in kadila in mire' (Mt 2,11). Zlato in kadilo se nahajata v trdem stanju, mira pa je v tekočem stanju in ima poleg prijetnega vonja tudi vrsto zdravilnih učinkov. Zato so jo že v starih časih uporabljali tudi za balzamiranje umrlih, da so na ta način vsaj upočasnili, če že ne povsem preprečili, razpadanje njihovih teles.
S tem namenom so tudi žene nakupile in pripravile dišav, ki so jih, kakor poročata evangelista Marko (16,1) in Luka (24,1), zgodaj zjutraj nesle s sabo h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo. Ker pa Jezusovega telesa niso našle, so jim dišave, ki so jih nosile s seboj, ostale kot spomin na ljubezen do Jezusa, ki so jo gojile in nosile v svojih srcih. Dišave so položile na kamen, na katerem je ob položitvi v grob bilo maziljeno Jezusov telo, in jih nato odnesle s sabo na svoje domove.
V Knjigi Razodetja pa beremo, da je pred Jagnje, ki je stalo kakor žrtvovano, padlo četvero bitij in štiriindvajset starešin: 'In vsak je imel harfo in zlate čaše, polne dišav, ki so molitve svetih. In peli so novo pesem in govorili: Vredno si, da vzameš knjigo in odpreš njene pečate, zakaj bilo si žrtvovano in si nas s svojo krvjo Bogu odkupilo iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva in napravilo si jih našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in kraljevali bodo na zemlji' (Raz 5,6-10).
Tudi mi, dragi bratje in sestre, danes držimo v svojih rokah zveneče harfe in zlate čaše, polne dišav, ki so molitve svetih: zlate čaše polne hvalnic in zahval, polne hvalospevov in slavospevov, v čast in zahvalo velikonočnemu Jagnjetu, ki nas je nas s svojo krvjo Bogu odkupilo iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva in nas napravilo našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in kraljevali bomo na zemlji. Iz groba, iz katerega se običajno dviga vonj po smrti, se zdaj dviga vonj po življenju.
Piše Janez evangelist: 'Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda' (Jn 20,20). Bratje in sestre, vsem iskreno voščim, naj vas veseleči se učenci potegnejo s sabo v svoj svet, v svet rešenih in zveličanih, v svet zmagovitih in osvobojenih, v svet upajočih in drug drugega ljubečih. Voščim vsem navzočim in vsem vašim bližnjim in domačim. Voščim tudi vsem bratom pravoslavnim, ki bodo Vstalega slavili prihodnjo nedeljo. Voščim tudi vsem bratom Judom, ki letos ravno v tem tednu slavijo svojo Pasho. In voščim tudi vsem bratom muslimanom, ki prav tako ta mesec slavijo svoj Ramazan. Vstali Zveličar naj v nas vseh okrepi našo vero v posmrtno življenje, v vstajenje naših teles in v poveličanje našega življenja in našega dela. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski škof