Sveti Ciril in Metod še zmeraj v koraku za Besedo.

 

Spoštovani sobratje duhovniki, duhovniški jubilanti, dragi bratje in sestre v Kristusu. 

Z veseljem obhajamo praznik dveh velikih slovanskih pastirjev, sv. Cirila in Metoda. Veselje je še toliko večje, ker bomo blagoslovili njuni čudoviti in veličastni bronasti podobi, ki smo ju namestili na našem novem čudovitem trgu pred stolnico sv. Nikolaja. Tako je naše škofijsko mesto Murska Sobota obogatena s tremi bronastimi podobami svetih pastirjev, tudi sv. Nikolaja v rondoju, ki že mnoga stoletja pomenijo oporo veri panonskih Slovencev ob Muri. 

Kot nam poroča evangelist Janez je dobri pastir lahko samo tisti, ki posnema Jezusa v njegovi popolni predanosti ljudem, da bi jih vse rešil pred pogubnimi volkovi, in jih popeljal na varno, kjer jim daje vse, kar potrebujejo, da bi imeli življenje v obilju (prim. Jn 10, 11-16). 

Volkovi zmeraj silijo v čredo in zato iščejo poti, kako bi lahko prišli do nje. So namreč silno prebrisani in napadalni.  Imajo izostren čut za opazovanje, znajo se tudi skriti in potem udariti po čredi in jo uničiti. Dobri pastir zato mora biti vedno s svojimi ovcami, mora bedeti nad njimi, jim zagotoviti varnost in priskrbeti zdravo pašo. 

Sveta brata Ciril in Metod sta poiskala svojo čredo med slovanskimi ljudstvi v Panoniji. Ta čreda jima je bila nadvse ljuba in vredna, da ji posvetita vse, kar sta premogla: vero, modrost, pismenost in tudi trpljenje zaradi mnogih preganjanj in nevarnosti, ki so jima grozile od pastirjev v volčjih oblačilih, ki so nanju in njuno čredo prežali tako s prestolov slovanstvu sovražnih vladarjev, kakor tudi pohuljenih in pritlehnih nemških škofov, ki niso oznanjali evangeljskih besed življenja o Kristusu, ampak zgolj posvetno besedo spletk za njihov prestiž pri tedanjih vladarjih. Cirila in Metoda so sovražili zaradi bližine ljudem z njuno blagodejno besedo, ki so jo hvaležno sprejemali za svojo. 

Evangelij namreč mora prevzeti jezik tistih, ki ga poslušajo ali berejo. Samo tako se lahko tudi njihov način mišljenja in delovanja poenoti s Kristusom. Prav zato je bila beseda svetih dobrih slovanskih pastirjev Cirila in Metoda ljudem domača, razumljiva, saj je bila tudi odeta s pisavo, ki jo prepoznavamo kot glagolico. 

 

 

Beseda je na začetku vsega. Stvarstvo je nastalo po Besedi živega in vsemogočnega Boga, ki se je učlovečila in razodela v Kristusu, in tudi ljudje postajamo po tej Besedi božji  sinovi in hčere. 

V tem pomenu zato tudi bronasta podoba svetega Cirila, ki nas pričaka ob vstopanju na trg pred stolnico nosi besedo v glagolici, ki pomeni 'slovo'. Brez besede Slovenci ne bi mogli obstati, saj že ime 'Slovenci' pomeni ljudstvo iz besede. Prve besede za slovensko ljudstvo so doma v Svetem pismu in bogoslužnih knjigah. To pomeni, da je slovenski jezik svet jezik, saj ima vse značilnosti in sposobnosti za spoznanje o Bogu, za govorjenje in pisanje o njem, za 'molbo' in 'hvalodavanje'.

Danes je Sveto pismo dostopno skoraj vsem narodom, na voljo je tudi  po raznih aplikacijah po internetu in tudi po 'pametnih' telefonih. Vendar pa je jezik Svetega pisma danes močno oddaljen od ljudi. Mnogi namreč tega jezika več ne poznajo in jim je povsem tuj. Najbrž je tudi zato obraz sv. Cirila na našem trgu precej resen. Vsem mimoidočim razgrinja zvitek slovenske besede, večina pa gre mimo njega, ne da bi sploh kaj vedela o pomenu in sporočilu te besede.

Neukost ljudi tudi o sveti besedi nam, sedanjim pastirjem, pomeni velik alarm o tem, kako jim govorimo in oznanjamo to besedo. Tudi naše besede namreč nujno potrebujejo domačnost s tistimi, ki jih še hočejo poslušati. Visokoleteče besede grejo mimo ušes in srca. Vračajo se nazaj h govorcem, ne da bi poslušalcem prinesle Kristusovo življenje. 

Govorimo lahko samo o tistem, ki živi v našem srcu in je doma v našem umu. Če tega božjega prebivalca ni, še tako dobri pridigarski osnutki in kateheteze nikogar ne vodijo k ničemur. Domačnost s Kristusom v Božji besedi daje značilno noto panonskemu misijonarstvu svetih bratov. Kristus je po njima govoril in oznanjal z vso svojo močjo, ker je bil po svoji Besedi z njima domačin. 

V učenju svetega papeža Janeza Pavla II., dobra slovanska pastirja Ciril in Metod pomenita dvojno krilo pljuč – saj povezujeta zahodno in vzhodno Evropo. Ta pljuča pa so sedaj zelo rakasta in so močno načeta. Evropa se niti kulturno ne prepoznava več za krščansko. Slovanski narodi so se znašli v primežu vojne v Ukrajini. Iz njih teče bratomorna kri. Pri tem je celo vera postala sredstvo za nove delitve, obtoževanja in sovraštvo. Nedavni Forum v Kopru za dialog in mir je vsaj malo poskušal ublažiti ta nasprotovanja, kar se je pokazalo kot dobra pot do miru. Nekateri predstavniki verstev na Balkanu so mi izrazili željo po nadaljnjih tovrstnih srečanjih, saj so na Forumu v Kopru ponovno začutili, kako edino iskrena in čista vera v Boga, ki je prosta ideoloških predsodkov in spon  in geostrateških interesov, lahko ljudi razpoloži za bratstvo in sožitje. Brez tega Evropa tvega, da bo povsem razpadla in propadla. 

 

Podoba sv. Metoda na trgu nosi v rokah maketo soboške stolnice sv. Nikolaja, ki pomeni kraj bivanja, naše 'molbe' in 'hvalodavanja' živemu Bogu. Stolnica je namreč mati vseh cerkva v škofiji, saj tukaj je sedež krajevnega škofa, ki pomeni katedro Božje besede, cerkvenega in moralnega nauka in pastoralnih smernic za Božje ljudstvo. Tudi obraz sv. Metoda je resen in zaskrbljen. Naše cerkve za mnoge niso več kraj srečavanja z Bogom. Odšli so po svoje v svojo duhovno ter moralno otopelost. V brezbrižnosti do Boga niso več ne kristjani in niti pogani. Preprosto so brez vsebnosti in poslanstva. Njihovi glasovi so večkrat zelo glasni, včasih pa tudi povsem utihnejo. Govorijo in oznanjajo mamljive populistične besede ali pa molčijo o resnici. Oboje pa je močno vabljivo za tiste, ki se še obotavljajo ali pa iščejo svoje poti do smisla in pomena svojega življenja. 

Bronasti podobi Cirila in Metoda ne stojita na trgu pred stolnico togo in nemo, ampak sta oba svetnika v koraku. Kot da bi hotela vstopi v Soboto, njeno okolico, in še tja naprej - po Panoniji, Sloveniji in po Evropi. Kot da oba še vedno čutita dolžnost, da njuno služenje Božji besedi še ni končano in preprosto ne more biti končano. Če onemimo živi oznanjevalci, bodo spregovorili pa kipi.

Iz nebes se je tudi tokrat prelil glas svetih bratov v bron, ki govori in bo še govoril. To je moč umetnika, ki zmore duhovno prenesti med nas v vidni podobi kipov dveh svetnikov. Tudi tokrat se zahvaljujem akademskemu kiparju dr. Marjanu Drevu za to izjemno moč, ki jo je prenesel v bronasti podobi sv. Cirila in Metoda, da bi ljudje tukaj ob Muri ne onemeli, ampak se zamislili o sebi, se poglobili vase in se vrnili na pot v hoji za Kristusom.  

Velik napor stolnega župnika Gorana Kuharja, njegovih sodelavcev in mnogih dobrotnikov za graditev trga in že prej za postavitev kipa sv. Nikolaja v rondoju ob stolnici in sedaj še kipov svetih bratov Cirila in Metoda ne pomeni dolžnega dela, molitve in denarnih darov le do preteklih generacij, ampak opominja tudi sedanje in prihodnje generacije, da bi ponovno odkrile zavezo do svetih treh zavetnikov soboške župnije in škofije, ki so jih navdihovale vrednote evangelija, da bi tudi mi danes lahko živeli tiste človeške resničnosti, ki dajejo smisel in pomen našemu življenju.

Boleče namreč občutimo, da središče vseh javnih institucij ni več človek, ampak denar. Vsi zaradi tega močno trpimo in nosimo nešteto posledic. Iz tega primeža se lahko izvijemo samo, če bomo skupaj iskali upanje in načine, kako ponovno priti do vrednosti vseh ljudi, saj na sebi nosimo podobo živega Boga. Za to poslanstvo so namenili življenje in temu posvetili duhovništvo tudi naši biserni in zlatomašni jubilanti: msgr. Izidor Veleberi, dr. Stanislav Zver in Jože Gerič. Veliko zahvalo izrekam v imenu vse škofije vsem trem in prošnjo za blagoslov in spremljanje dobrega Boga še naprej pri njihovem gorečem služenju Cerkvi. 

 

Tudi Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof msgr. dr. Jean – Marie Speich se veseli dveh novih kipov sv. Cirila in Metoda v Soboti in nam čestita za to pridobitev. Zagotovil sem mu, da smo danes po njem še posebej močno povezani s papežem Frančiškom.  

Sveta brata in dobra pastirja sv. Ciril in Metod, ki še zmeraj hodita svoj korak z nami, prosita dobrega Boga za njegove milosti in pomoči za našo prebuditev in okrepitev v veri, goreče oznanjevanje Božje besede in ljubeče pozornosti drug do drugega. 

Amen.