Velika noč je zmaga tudi nad hudobnimi demoni v mesu in krvi.

Spoštovani bratje in sestre; Kristus je vstal od mrtvih, veselimo in radujemo se, aleluja.

Danes se nebeškemu Očetu zahvaljujemo, da je v moči Svetega Duha osvobodil svojega Sina iz okov smrti in ga okrepil z življenjem, ki se nikdar več ne neha. Kristus ni vstal, da bi sam posedoval večno življenje, temveč je vstal, da bi nam v izobilju podaril to življenje. Čeprav bomo enkrat umrli, nam smrt ne more več škodovati, ker bomo v Kristusu vstali tudi mi.  

Vendar pa sedanji čas vsi močno doživljamo kot grožnjo življenju. Vsakodnevno nas strašijo grozljive novice in podobe iz bližnje Ukrajine. Prikazi zločinsko umorjenih, posiljenih in pregnanih ljudi nam jemljejo duševni mir. Ne moremo in ne moremo razumeti, kako lahko nekateri postanejo tako zelo demonsko zlohotni, da ubijajo in onečaščajo brate in sestre po slovanski krvi in krščanski veri. Besed, ki bi lahko dale razlago ali celo opravičilo za takšna dejanja, ni. Očitno ubijalska blaznost ne izbira. Privleče se lahko v vsak narod, in celo v vsako religijo.  

Slovenija je že doživela bratomorstvo med in po drugi svetovi vojni, in Bog nas varuj, da bi se to še enkrat ponovilo. Prvič smo komaj preživeli, drugič ne bomo, ker ne bo varnega kraja, kamor bi se lahko zatekli. Nenehno onemogočanje in sramotenje drug drugega je mnoge že tako obsedlo, da več ne vedo, kako bi drugače sploh lahko funkcionirali. Če se to ne bo nehalo, nas bo povsod zasledovalo zločinsko sovraštvo.

Pilatova obsodba in križanje Kristusa na Kalvariji je potekalo prav po takem scenariju. Judovski veljaki so hoteli Kristusa onemogočiti in odstraniti, ker jih je ogrožal pri njihovih političnih in verskih rivalstvih. In Pilat se je pustil vplesti v njihove zločinske nakane. Vsi pa so vedeli, da Kristus ni zločinec. Slutili so njegovo skrivnostno moč. Javno je govoril, da bo tretji dan vstal od mrtvih. In tega so se bali. Judovski veljaki so podkupili vojake, ki so stražili njegov grob, da bi za denar lagali, da Kristus ni vstal od mrtvih. In ta laž se širi še danes. Toda do nas je prišla še druga novica, ki so jo razširili tisti, ki pa so srečali  Kristusa potem, ko je vstal od mrtvih. Videli so ga njegovi najožji učenci in še petsto drugih ljudi. Z njim so govorili, z njim so jedli, nekateri so celo otipali njegove rane. Zaradi te novice tudi mi verujemo v njegovo vstajenje.

Velika noč pomeni Kristusovo osvobajanje človeštva tudi od hudobnih demonov v mesu in krvi. Mesta in vasi niso več naša zadnja prebivališča, ki jih ponekod še gazijo vojaški škornji in tanki, temveč je to nebeški Jeruzalem, ki je večno mesto živega in vsemogočnega Boga, kjer se že radujejo rajni, ki jih je Kristus obudil k večnemu življenju. Tam Bogu darujejo svoje molitve, da bi tudi nas nekoč sprejel v svojo slavo. Zato je vredno, da tudi mi Bogu vsak dan darujemo sleherni svoj nagib, da s svojim trpljenjem posnemamo Kristusovo trpljenje. Če se prepoznamo v razbojniku, ki je na križu priznal, da je Kristus Bog, se tudi mi spreobrnimo k pravičnosti. Če se prepoznamo v Veroniki, ki je Kristusu obrisala krvavi obraz, imejmo sočutje do drugih. Če se prepoznamo v Simonu, ki je Kristusu pomagal nositi težki križ, nosimo bremena drug drugega. Kristus, ki nas je osvobodil od greha in smrti, naj postane naša last.

Ob veliki noči vam želim mir srca, mir vašega prebivališča, mir domovini.

Blagoslovljena in blagodejna naj vam bo Velika noč.

Msgr. dr. Peter Štumpf,

soboški škof