Zakaj smo izbrali pot molitve in posta? Ob izkušnji nekaterih držav: Indije in Združenih držav Amerike, kjer se je v ključnih trenutkih zgodovine pokazalo, da sta prav molitev in post pripomogla k osvoboditvi in preobratu, smo se že lansko leto odločili, da povabilo vernike in ljudi dobre volje k molitvi za domovino. Molitev je tisto najlepše, kar človek vzpostavi v sebi in v povezavi z drugimi, saj gre za izliv Božje ljubezni in usmiljenja, ki okrepi njegovo moč, ga dela bolj človeškega in ga odpira drugim. Post je premalo izkoriščeno sredstvo za naše kesanje, osvoboditev in spreobrnjenje.
Potrebujemo veliko milosti in dobrega, zato smo molitvi in postu dodali še pokoro. Za svoje in skupne grehe, krivice in hudobije moramo delati pokoro, zlasti pa priznati zlo, ki smo si ga povzročili in ga popraviti skozi Božje usmiljenje ter odpuščanje.
Lanska pobuda je prinesla mnoge sadove, zato smo se organizatorji odločili, da nadaljujemo s pobudo in jo razširimo. V molitveni pripravi na dan molitve in posta za domovino smo izpostavili nekatera vprašanja, težave in spodbude. Trud za bolj odgovorno skrb za državo, plačevanje davkov in zahteva odgovorno porabljati skupna sredstva. Ta odgovornost ni le na odgovornih v državi, ampak na nas vseh. Ovrednotili smo pomen skromnosti. Evangelij in izkušnja prednikov nas vabita k zmerni porabi dobrin. Naučiti se moramo živeti z manj dobrinami, ceniti to, kar imamo in deliti s tistimi, ki živijo v pomanjkanju. Prav tako moramo poskrbeti za bolj čisto okolje in biti pozorni za človeške ter duhovno vrednote. Izpostavili smo pomen poštenja in odgovornosti. Marsikdo se temu smeji, ker si misli, da se pač treba znajti, toda pot v boljšo prihodnost vodi le preko poštenja in odgovornosti na vseh ravneh življenja. Molili smo za večjo solidarnost med nami. Čeprav je v naši družbi dokaj dobro poskrbljeno za socialno varnost, še vedno številni ljudje ostajajo sami in brez osnovne človeške bližine ter pomoči. Država nikoli ne bo zmogla narediti tega, kar za medsebojne odnose lahko storimo ljudje. Kriza materialnih dobrin in vedno večja odtujenost ljudi kličeta po medsebojni pomoči in solidarnosti. Prav tako po sožitju, dialogu in povezovanju.
Premišljevali smo o našem odnosu do dela, ki je pomembna razsežnost našega življenja. Ni malo ljudi, ki razmišljajo, kako bodo na lahek način prišli do denarja in ugodnega življenja. Za dostojno življenje sta pomembna in potrebna odgovoren odnos do dela in pravično plačilo. V povezavi s tem smo molili za brezposelne, da bi se zanje zanimali in jim pomagali tako materialno in psihološko, kot tudi duhovno. Naša naloga je spodbujati odpiranje novih delavnih mest, v nekaterih gospodarskih panogah, zlasti v kmetijstvu. Sklenili smo s prošnjo za vero in upanje, da priklicali blagoslov, ki nam ga moreta dati Božja bližina in ljubezen. Molili smo za smisel življenja in spreobrnjenje. Post pa nam bo pomagal k večji osebni svobodi in v odnosih ter pripomogel k novemu upanju, da bomo izpolnili nalogo, ki nam je zaupana – tako kot posameznikom kot različnim skupnostim.
Primož Krečič
Avtor je besedilo prebral na predstavitvi pobude Molitev in post za domovino 2012.
